Ivan Stanislav Mrak se je rodil v Ljubljani očetu gostilničarju (danes Gostilna pri Mraku). Po končani osnovni šoli na ljubljanski vadnici moškega učiteljišča se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani (1917), a je šolanje že po dveh letih opustil in pobegnil v Trst (1919). Tretji in četrti razred gimnazije je obiskoval na Ptuju in šolanje zaključil leta 1922.
Že v dijaških letih se je odločil za življenje svobodnega umetnika. Leta 1925 je prvič nastopil s samostojnim dramskim delom. Istega leta je spoznal svojo življenjsko sopotnico, slikarko Karlo Bulovec, in odšel v Zagreb študirat režijo pri H. Nučiču. V letih od 1925 do 1933 je živel v Münchnu, Parizu in Pragi, kar je pustilo sled v njegovem poznejšem literarnem ustvarjanju, zlasti v kratkih zgodbah in črticah.
Leta 1930 se je na binkoštni dan poročil s Karlo Bulovec, ki mu je bila vse življenje vir navdiha. V obdobju po drugi svetovni vojni se je posvečal pisanju himničnih tragedij in esejev ter vodenju Mrakovega gledališča. V glavnem je pisal kratko prozo (črtice in zgodbe), pesmi, himnične drame, eseje in dnevnike. Je tudi avtor filmskega scenarija, ki je ohranjen v rokopisni obliki.
Kratka proza je nastajala od leta 1926 do 1936 in je po mnenju literarnih zgodovinarjev njegova najboljša literarna zvrst, saj je vanjo poleg osebnih izkušenj vključeval tudi realistične opise kulturnega dogajanja v evropskih mestih. Še vedno neobjavljen ostaja avtorjev opus homoerotične poezije. V svojih dnevnikih, ki jih je pisal po koncu prve svetovne vojne pa vse do sedemdesetih let, je opisoval Ljubljano in njeno prebivalstvo. Njegovo prvo dramsko delo je enodejanka Obločnica, ki se rojeva (1925). Mrakov bogat literarni opus šteje več kot 30 himničnih tragedij, to so večinoma himne življenja, umetnosti in državotvornosti.
Največji dramski uspeh je dosegel z uprizoritvijo zgodovinske tragedije Marija Tudor leta 1966 na odru ljubljanske Drame. Leto pozneje je za to tragedijo prejel nagrado mesta Ljubljana. Uradna literarna kritika je vsa njegova dela dosledno ignorirala ali prezirala. Umrl je 19. oktobra 1986.
Dogodki
311 – rimski cesar Galerij sprejme tolerančni edikt
1789 – George Washington postane prvi predsednik Združenih držav Amerike
1803 – ZDA za 60 milijonov francoskih frankov odkupijo francosko Louisiano
1840 – izide prvi zvezek Kranjske čbelice
1945 – ameriške enote vkorakajo v München
1945 – sovjetske enote vkorakajo v Berlin
1945 – osvobojeno koncentracijsko taborišče Jasenovac
1975 – Severni Vietnam zavzame južnovietnamsko prestolnico Sajgon – konec vietnamske vojne
1991 – izdelan zadnji trabant
2005 – Slovenija kot prva država vzpostavi diplomatske stike z Irakom
2013 – nizozemska kraljica Beatrix odstopi, njen položaj prevzame sin Willem-Alexander kot novi kralj Nizozemske
Rojstva
1310 – Kazimir III., poljski kralj
1777 – Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik
1812 – Kaspar Hauser, nemški »skrivnostni« deček
1933 – Willie Nelson, ameriški pevec countryja, kitarist, glasbenik, skladatelj, filmski igralec
1945 – Michael John Smith, ameriški astronavt
1946 – Carl XVI. Gustaf, švedski kralj
1951 – Marko Brecelj, slovenski kantavtor
1956 – Lars von Trier, danski režiser
1961 – Isiah »Zeke« Lord Thomas III., ameriški košarkar
1982 – Kirsten Caroline Dunst, ameriška filmska igralka, pevka
Smrti
1305 – Roger de Flor, italijanski pustolovec, pirat, vojskovodja, grof Malte
1795 – Jean-Jacques Barthélemy, francoski arheolog, pisatelj
1883 – Édouard Manet, francoski slikar
1885 – Jens Peter Jacobsen, danski pisatelj, pesnik
1945 – Adolf Hitler, nemški diktator, nacistični voditelj
1945 – Eva Braun, Hitlerjeva žena
1959 – Damir Feigel, slovenski pisatelj
1967 – Franjo Baš, slovenski muzealec, zgodovinar, etnolog
1983 – McKinley Morganfield – Muddy Waters, ameriški bluesovski glasbenik
1987 – Marc Aaronson, ameriški astronom
1989 – Sergio Leone, italijanski filmski režiser
***null***
