Rodil se je v mestu Groot-Zundert v deželi Brabant. Oče Theodorus van Gogh je bil protestantski pastor, po njem je sin podedoval močno religiozno občutenje narave in življenja. Prvega oktobra 1864 je odšel v internat Jan Provily v Zevenbergen, 15. septembra 1866 pa v srednjo šolo Willem II. College v Tilburgu, kjer ga je risanja učil Constantijn C. Huysmans. Marca 1868 je van Gogh nenadoma zapustil šolo in se vrnil domov. V juliju 1869 mu je njegov stric Cent pomagal pridobiti delo prodajalca umetniških predmetov v podjetju Goupil & Cie v Haagu.
Po usposabljanju je junija 1873 odšel v London. Zaljubil se je v hčerko svojega gospodarja, Eugenie Loyer, ki pa ga je zavrnila. V januarju 1879 je prevzel začasno delovno mesto kot misijonar v vasi Petit Wasmesu, v premogovniškem okrožju Borinagea v Belgiji. Nekaj časa je živel s prostitutko, za katero je skrbel. Mlajši brat Theo ga je spodbujal, naj postane slikar, in ga pozneje tudi denarno podpiral. Odpotoval je v Bruselj, da bi se 15. novembra 1880 vpisal na Academie Royale des Beaux-Arts v Bruslju. Leta 1883 se je preselil v Nuenen v severnem Brabantu. Na slikarskih pohodih se mu je večkrat pridružila Margot Begemann, ki se je vanj zaljubila. Odločil se je poročiti, vendar je temu nasprotovala družina. Margot se je zastrupila s strihninom. V tem času je naslikal številne risbe in akvarele ter skoraj 200 oljnih slik.
V novembru 1885 se je preselil v Antwerpen. Začel je piti absint. Marca 1886 se je preselil k bratu v Pariz. V dveh letih življenja v Parizu je naslikal več kot 200 slik. Van Gogh se je 21. februarja 1888 preselil v Arles. Tam sta ga očarali pokrajina in svetloba in njegova dela iz tega obdobja so bogata z rumeno, ultramarin in vijoličasto barvo. Malce pozneje se je preselil v najeto prazno »rumeno« hišo, v kateri je uredil atelje. Tukaj je čakal, da se mu pridruži Gauguin. Nekaj časa sta preživela skupaj, a ker je bil Vincent zelo vzkipljive narave in mu celo grozil z britvico, se je Gauguin odločil vrniti v Pariz. Preden je odšel, se je vrnil v »rumeno« hišo, kjer so mu povedali, da so van Gogha odpeljali v bolnišnico, ker si je odrezal del ušesa in ga dal prostitutki v baru. Osmega maja 1889 se je van Gogh prostovoljno umaknil v Saint-Remy v umobolnico, 27. julija 1890 se je med slikanjem na prostem ustrelil, umrl pa je dva dni pozneje. Njegovo do zdaj najdražjo sliko (Portret dr. Gacheta) so leta 1990 prodali za 82,5 milijona dolarjev.
Dogodki
1282 – s »sicilijanskimi večernicami« se začne upor Sicilijancev proti Karlu I. Anžujskemu in francoskim fevdalcem
1811 – v Tržiču izbruhne velik požar
1842 – Crawford Long prvič uporabi eter kot anestetik
1856 – s podpisom pariške mirovne pogodbe se konča krimska vojna
1858 – v ZDA patentiran svinčnik z radirko
1867 – podpis pogodbe, s katero Rusija proda Aljasko ZDA
1940 – v Nankingu vzpostavljena projaponska vlada
1941 – ZDA zasežejo nemške ladje v ameriških pristaniščih
1944 – Rdeča armada osvobodi Černjahovsk
1945 – Rdeča armada vdre v Gdansk
Rojstva
1222 – Ničiren, japonski budistični menih
1804 – Salomon Sulzer, avstrijski skladatelj judovskega rodu
1844 – Paul-Marie Verlaine, francoski pesnik
1852 – James Theodore Bent, angleški raziskovalec, arheolog
1886 – Stanisław Lesniewski, poljski logik in filozof
1894 – Sergej Vladimirovič Iljušin, ruski letalski konstruktor
1964 – Tracy Chapman, afroameriška glasbenica, pevka, avtorica besedil
1968 – Celine Dion, kanadska pevka
1979 – Norah Jones, ameriška pevka
1982 – Jure Natek, slovenski rokometaš
1986 – Sergio Ramos, španski nogometaš
Smrti
1180 – Al-Mustadi, abasidski kalif
1764 – Pietro Antonio Locatelli, italijanski violinist, skladatelj
1783 – William Hunter, škotski zdravnik
1847 – Števan Lülik, madžarsko-slovenski pisatelj in učitelj
1863 – Auguste Bravais, francoski fizik, mineralog
1912 – Karl May, nemški pisatelj
1925 – Rudolf Steiner, švicarski filozof
1949 – Friedrich Karl Rudolf Bergius, nemški kemik, nobelovec 1931
1986 – James Cagney, ameriški filmski igralec
1992 – Manolis Andronikos, grški arheolog
2002 – Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon, kraljica mati Združenega kraljestva
