Akciji, katere pobudnik je Svetovni sklad za naravo (WWF) in je prvič potekala leta 2007 v Avstraliji, se je letos znova pridružila tudi Slovenija. Sodelovanje je napovedalo več kot 30 slovenskih občin.
Luči so letos med drugim za eno uro prenehale osvetljevati velik kip Jezusa v brazilskem Riu de Janeiru, Mizasta gora nad južnoafriškim Cape Townom, britanski parlament v Londonu, Kremelj v Moskvi, berlinska Brandenburška vrata, pariški Eifflov stolp in Empire State Building v New Yorku.
Že kar nekaj ur pred tem je tema ovila sydneyjsko operno hišo ter številna azijska mesta, kot so Hongkong, Taipei in Kuala Lumpur, kjer sta bila med drugim v temi dvojčka Petronas Towers. Prvi so sicer akcijo začeli na Samoi v južnem Pacifiku.
Še posebej so se tokrat izkazali v francoski prestolnici, kjer so luči ugasnili na skoraj 300 znamenitostih. Pariz bo namreč decembra gostil mednarodno podnebno konferenco, katere cilj je doseči nov pravno zavezujoči globalni podnebni dogovor, ki bi po letu 2020 nadomestil Kjotski protokol.
Pobuda, ki so jo začeli leta 2007 v Avstraliji, je vse bolj priljubljena. Na začetku je v njej sodelovalo 2,2 milijona ljudi, lani že na stotine milijonov prebivalcev v 162 državah po vsem svetu, letos pa je znova padel rekord. V WWF sicer poudarjajo, da Ura za Zemljo traja le 60 minut, boj proti podnebnim spremembam pa mora trajati vse leto.
V Singapurju so medtem dogodke ob Uri za Zemljo tokrat odpovedali, saj je potekal pogreb nekdanjega dolgoletnega premierja te bogate mestne državice Lee Kuan Yewa. Lee je v starosti 91 let umrl v ponedeljek.
Kljub močnemu dežju so se na ulicah zbrale ogromne množice ljudi, ki so se še zadnjič poslovile od ustanovnega očeta modernega Singapurja. Pogreba so se med drugim udeležili avstralski premier Tony Abbott, bivši prvi mož ZDA Bill Clinton, indonezijski predsednik Joko Widodo in indijski premier Narendra Modi.