Črna skrinjica lahko vzdrži:
- 60 minut v intenzivnem ognju (1.100 stopinj Celzija)
- 30 dni v morski vodi na globini 6000 metrov
- 24 ur v letalskem gorivu
- 5 minut lahko zdrži obremenitve do 2.168 kilogramov na vseh oseh
Črna skrinjica je robustna naprava, ki na težko uničljiv medij zapisuje podatke. V letalu sta dve črni skrinjici. Zapisovalnik podatkov o letu (FDR) zapisuje podatke o letu in delovanju motorjev in drugih naprav, zapisovalnik zvoka v pilotski kabini (CVR) pa zapisuje pogovore v pilotski kabini, prostoru za potnike in pogovore s kontrolo letenja. Skrinjici sta pomembni predvsem pri letalskih nesrečah, saj olajšata iskanje vzroka za nesrečo.
Črna skrinjica tudi ni črne barve, ampak po navadi rdeče ali živo oranžne, kar olajša njeno iskanje po morebitni nesreči. Termin »črna skrinjica« naj bi si izmislili novinarji, saj gre za predmet čigar vsebina ni znana in je težko dostopna.
Kot pri mnogih uspešnih tehnologijah je težko oziroma nemogoče pripisati iznajdbo enemu znanstveniku. Z izdelavo črne skrinjice so se različne osebe in ekipe ukvarjale že od konca tridesetih let prejšnjega stoletja.
Prvi sodobni snemalnik, ki se je imenoval »Mata Hari«, je sicer leta 1942 iznašel finski letalski inženir Veijo Hietala. Črna mehanska škatla Mata Hari, ki je lahko zapisala vse pomembne podrobnosti o letu, se je uporabljala pri testnih letih vojaških lovcev med drugo svetovno vojno.
Avstralija je v civilna letala namestila črne skrinjice že leta 1960, leta 1965 so ji sledile Združene države Amerike, leta 1970 pa Sovjetska zveza.
Sodobna črna skrinjica je dizajnirana tako, da lahko prestane velike obremenitve in tako zaščiti pomembne podatke o letalski nesreči.
VIDEO: Letalo je padalo 18 minut, francoski minister pa ne izključuje niti terorističnega napada