Na Veseli Gori so namreč ta pomladni sejem prvič pripravili že daljnega leta 1760, ko je bil prestavljen od cerkve sv. Helene v mirnski župniji. Pravijo, da nobeden od sejmov v okolici ni bil tako dobro obiskan, na njem so lahko obiskovalci nekdaj kupili vse, kar so potrebovali.
Letos se je na sejmu predstavilo več kot 50 razstavljavcev. Obiskovalcem so svoje izdelke ponudili trsničarji in krošnjarji, kupiti je bilo mogoče suho robo, semena in mesnine pa različne domače dobrote, prišli so tudi obrtniki in podjetniki, manjkala niso niti domača društva.
»V prvi vrsti gre za prodajo semen, sadik in orodja, saj je sejem znan po tem, da kmete in današnje vrtičkarje pripravlja na novo sezono opravil,« pripoveduje etnologinja iz Etno družabnega društva Draga Mojca Ramovš. Letos so ga obogatili še s pestrim spremljevalnim programom. Tako je po več kot 15 letih med sejmom potekala tudi maša, saj so bila prav romanja povod, da se je skozi zgodovino na Veseli Gori razvilo sejemsko dogajanje. Trsničar Krajšek je pripravil predavanje o negi sadnega drevja, gostilna Jaklič pa je poskrbela za gostinsko ponudbo, ki so jo poimenovali Pušelšank, saj so se tako včasih imenovale tovrstne gostinske ponudbe na sejmih.
»Etno družabno društvo je pripravilo še Gregorjevo otroško ustvarjalnico, na kateri so otroci lahko posejali svoja semena ter si naredili semenske vrečice in tako semena tudi odnesli domov. Posladkali pa so se lahko s kanglcukrom – karameliziranim sladkorjem oziroma bomboni,« še pravi Ramovševa in ocenjuje, da je bil tudi letos veselogorski sejem dobro obiskan.
Tudi predsednik omenjenega društva – ki je lani na pobudo občine Šentrupert prevzelo organizacijo tega poznanega sejma –, Robert Jereb pravi, da so zelo zadovoljni, saj so na Gregorjevo soboto imeli več obiska kot lani.
