Ameriška organizacija za geopolitične in strateške analize Stratfor je objavila novo desetletno napoved, ki napoveduje fragmentacijo Rusije, znatno »erozijo« Evropske unije in komunistično diktaturo na Kitajskem. Kar se tiče Združenih držav Amerike, naj bi se te manj vpletale v svetovno dogajanje.
Največji problem naj ne bi bilo evrsko območje, temveč območja proste trgovine, v središču vsega pa Nemčija.
Glede na to analizo se je svet začel spreminjati leta 2008, po ruski invaziji na Gruzijo in po globalni finančni krizi. Stratfor ugotavlja, da Evropa izgublja boj s krizo, v kateri se je znašla. Zato naj ne bi nikoli več dosegla stare slave, in če že bo preživela naslednje desetletje, bo to v zelo okrnjeni obliki. Ameriški analitiki pričakujejo, da bo najbolj prizadeta Nemčija, medtem ko naj bi Poljska okrepila svojo regionalno moč. Evropska unija bi tako lahko preživela v neki obliki, vendar ne bo več opredeljevala Evrope kot takšne. Največji problem naj ne bi bilo evrsko območje, temveč območja proste trgovine, v središču vsega pa Nemčija. Ta izvozi 50 odstotkov svojega BDP-ja, nemške proizvodne zmogljivosti pa daleč presegajo domačo porabo. Da bi ohranili gospodarsko rast, zaposlenost in socialno varnost, so odvisni od izvoza. Evropska unija pa je oblikovana tako, da služi ravno tej odvisnosti, menijo pri Stratforju.
Ta odnos je razdelil Evropsko unijo na dva dela – na sredozemske države in države, kot sta Nemčija in Avstrija, ki imata povsem drugačne modele obnašanja in drugačne potrebe. Za kar se zavzemajo eni, povzroča škodo drugim, piše Stratfor. Tu pa je še nacionalizem. Kot ugotavlja Stratfor, na vzhodu Evrope nastaja še ena Evropa z občutno prisotnostjo nacionalizma zaradi ruske grožnje. V tem vidijo vrnitev nacionalnih držav. Med njimi je, kot že rečeno, najmočnejša Nemčija, a tudi najbolj ranljiva. Porast nacionalizma bo pomenil drugačen odnos do trga dela. Revnejše države bodo bolj nadzirale kapital, močnejše pa omejile pretok tuje delovne sile. Nemškemu gospodarstvu se tako naj ne bi pisalo nič dobrega, propad pa naj bi vodil v politično krizo, ugotavljajo ameriški analitiki. Vse to v naslednjih desetih letih. Nove razmere pa bi lahko okrepile Poljsko – ta bi v svojem delu Evrope lahko prevzela vodilno vlogo, prav tako tudi v »protiruski koaliciji«. Nadalje je malo verjetno tudi, da bi Rusija obdržala svojo obliko, saj naj bi se znova ponovil sovjetski scenarij, saj naj bi številne regije zaradi federativne ureditve iskale avtonomnost. Po drugi strani naj bi Kitajska ostala velika ekonomska sila, a z upočasnjeno rastjo in diktatorskim režimom. Svoje moči naj ne bi zgubile tudi Združene države Amerike, le da bodo manj angažirane kot poprej.
