Novice Svet24

Znani nogometaš Fabrice Muamba, ki je se je zrušil med tekmo in komaj preživel srčni napad, se je odločil, da bo svojo nenavadno izkušnjo »z druge strani življenja« delil z javnostjo. Nekaj časa je bil klinično mrtev, a se mu je na srečo uspelo vrniti ter pojasniti, kako je doživljal trenutke smrti na tako imenovani drugi strani. Najprej je začutil vrtoglavico, zadnje, česar se spominja, pa je slika Scotta Parkerja iz Tottenhama. Zatem ga je zagrnila tema, podobna tisti, v katero se potopimo med spanjem. Ob tem ni čutil nobene bolečine.

Profimedia

Pacienti večkrat pravijo, da so med klinično smrtjo zapustili telo.

Obstaja nešteto definicij klinične smrti, vključno s svetlobo na koncu tunela. Najstarejši opis sega v 18. stoletje, podal pa ga je neki francoski farmacevt, ki se je spominjal močne in čiste svetlobe, zaradi katere je mislil, da je v raju. Skoraj v vseh opisih je prisotna bolj ali manj intenzivna svetloba.

Znanstveni raziskovalec dr. Sam Parnia je s svojimi sodelavci zavzel bolj objektiven pristop. Pred 15 leti je njegova ekipa v obdobju enega leta opravila pogovore s 63 pacienti iz bolnišnice Southampton, ki so okrevali po srčnem napadu. Med njimi jih je bilo sedem, ki so se spomnili svojih doživetij v času, ko so bili klinično mrtvi. Eden je opisoval pot do meje med tem in onim svetom, drugi je čutil popolno spokojnost, tretji pa je skočil z gore. Resda se jih ni prav veliko spomnilo svojega obsmrtnega doživetja, vendar so znanstveniki dokazali, da so imeli prav oni najvišji nivo kisika v krvi in zato tudi boljše kognitivne sposobnosti.

V najnovejši tovrstni raziskavi, ki so jo opravili v 15 ameriških in evropskih bolnišnicah, sta imela dva pacienta občutek, da zapuščata svoje telo. Eden je v času klinične smrti slišal žensko, ki ga je klicala s stropa. Ko se ji je pridružil, je pod sabo zagledal svoje telo in zaslišal glas: »Reanimirajte pacienta.« Videl je medicinsko sestro in plešastega moškega v modrih uniformah. Neki drugi pacient pa se je spomnil, da je s stropa opazoval svoje telo na postelji, sestro, ki mu je masirala prsi, in zdravnike, ki so ga intubirali.

Čeprav v nobeni raziskavi niso mogli stoodstotno dokazati, da so ti ljudje resnično doživeli posmrtno izkušnjo, so znanstveniki vsaj potrdili nekaj, kar so ugotavljali že v preteklosti. Tik pred smrtjo človek ne čuti bolečine, sama smrt pa v najslabšem primeru predstavlja prehod v ničnost.