Zanimivosti

Služboval je v najtežjih časih

M.J.
4. 3. 2015, 20.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

4. marca leta 1933 so ZDA dobile predsednika, ki je narodu služil kar štiri mandate, tudi v najtežjih časih, med drugo svetovno vojno in svetovno gospodarsko krizo.

Roosevelt je bil 32. predsednik ZDA. Najbolj je znan po vodenju ZDA med drugo svetovno vojno in po uvedbi nove ekonomske politike, imenovane New Deal, med svetovno gospodarsko krizo, kar je pomenilo močno državno vmešavanje v ekonomijo. Začel je posredovati v ravnokar odvijajoči se bančni krizi, ki jo je zajezil z zaprtjem nekaterih bank in z zakonom Emergency Banking Act, in utrjeval temelje preostalih. V obtok je poslal več denarja in opustil zlati standard. V obdobju prvih sto dni je leta 1933 s pomočjo kongresa uveljavil več zakonov in organizacij. Odslužil je pet mandatov in tako do danes ostaja edini ameriški predsednik, ki je služil več kot dvakrat.

Leta 1921 je zbolel za paralizo in odtlej je bil na invalidskem vozičku. Bil je reformatorski demokrat in od leta 1928 guverner New Yorka. Svoje dolgo obdobje predsednikovanja je začel leta 1933, ko je premagal Hooverja. Njegov program se je odločno spopadel z veliko depresijo, ki se je začela po zlomu borze leta 1929. Na predsedniških volitvah leta 1936 je zmagal z veliko večino. V njegovem drugem mandatu (1936–1940) so se začele pojavljati slabosti njegovega programa mew deal, zaradi česar je dobil veliko nasprotnikov. Ko se je leta 1939 v Evropi začela druga svetovna vojna, je večina Američanov podpirala izolacionizem, sam je temu nasprotoval. Po padcu Francije leta 1940 so ZDA močno podprle Združeno kraljestvo v boju proti nacistični Nemčiji, vendar pa se vse do Pearl Harborja niso vključile v veliko vojno. Ukrepi, kot sta bila sporazum o zamenjavi rušilcev za ozemlja ter zakon o posojilu in zakupu, so bili značilni za njegovo politiko. Na volitvah leta 1940 je bil izvoljen za tretji, leta 1944 pa za četrti mandat, vendar je zaradi slabega zdravja umrl še pred koncem vojne.

Dogodki

1461 – Edvard IV. okronan za angleškega kralja

1866 – v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti

1933 – Franklin Roosevelt postane predsednik Združenih držav Amerike in napove program New Deal

1941 – knez Pavel Karađorđević obišče Hitlerja

1944 – USAF prvič bombardira Berlin podnevi

1945 – Finska napove vojno tretjemu rajhu

1952 – Ernest Hemingway dokonča novelo Starec in morje

Rojstva

1188 – Blanka Kastiljska, francoska kraljica, regentinja

1394 – Infante Dom Henrique – Henrik Pomorščak, portugalski princ

1678 – Antonio Vivaldi, italijanski duhovnik, skladatelj

1793 – Karl Lachmann, nemški jezikoslovec

1844 – Josip Jurčič, slovenski pisatelj, časnikar

1877 – Garrett Morgan, ameriški izumitelj

1879 – Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik

1913 – John Garfield, ameriški filmski igralec

1923 – sir Patrick Moore, angleški ljubiteljski astronom

1934 – Janez Strnad, slovenski fizik, popularizator naravoslovja

1963 – Jason Newsted, nekdanji ameriški basist iz Metallice

Smrti

1152 – Konrad III., kralj nemškega cesarstva

1172 – Štefan III., madžarski kralj

1238 – Ivana Angleška, škotska kraljica

1371 – Jeanne d'Évreux, francoska kraljica

1852 – Nikolaj Vasiljevič Gogolj, ruski pisatelj, dramatik

1944 – Konrad Žilnik, slovenski narodni heroj

1948 – Antonin Artaud, francoski pesnik, esejist, dramatik, gledališki režiser in igralec

1997 – Robert Henry Dicke, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog

1999 – Karel van het Reve, nizozemski pisatelj