Potem ko so v sredo ob spremembi družinskega zakonika poslanci med seboj tekmovali, kdo se bo oglasil večkrat in govoril dlje, so včeraj očitno omagali. To velja predvsem za poslance opozicije, saj jih, čeprav je včeraj s predlogom nove sodne zakonodaje v parlamentu gostoval pravosodni minister Goran Klemenčič, praktično ni bilo na spregled. Presenečenje je predvsem neudeležba seje prvokategornikov SDS, Janeza Janše, Jožeta Tanka in Vinka Gorenaka, ki so v preteklosti imeli veliko pripomb čez delo pravosodja. Predvsem pa so po odločbi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo poročilo KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše, imeli veliko očitkov na delo ministra Klemenčiča. Zanimivo je, da je prav stranka SDS k trem zakonom, ki so jih včeraj sprejemali v parlamentu, vložila največ amandmajev, a nato zagovor njihove smiselnosti naložila na pleča samo ene poslanke, Anje Bah Žibert.
Seveda poslanka ni pozabili omeniti, da je po mnenju njihove poslanske skupine Goran Klemenčič med službovanjem na KPK kršil več zakonov in ustavo. A to se ministra ni kaj dosti dotaknilo. Je pa v enem izmed svojih nastopov omenil, da so ga poslanci dobro izšolali, saj je bil deležen več očitkov, da zakonov ne bi smel vložiti v parlamentarno proceduro po hitrem postopku. Jani Möderndorfer iz ZaAB mu je med drugim razložil celo, da bi bil zakon hitreje sprejet, če bi ga vložil v normalno proceduro in poskrbel, da vodja poslanske skupine SMC potegne prave vzvode.
Med razpravo v parlamentu ni bilo ne Janše, ne Tanka, ne Gorenaka.
Minister je obljubil, da po tej šoli poslanci od njega ne bodo dobili ničesar več po skrajšanem postopku. Ob tem je zavrnil tudi namigovanja, da naj bi šlo za mini sodno reformo, saj so spremembe, ki jih prinašajo novele zakonov, premajhne.
Poslanci so tako včeraj odločali o novelah zakonov o sodiščih, sodniški službi in sodnem registru. Z omenjenimi novelami želi vlada slediti priporočilom Greca (skupina držav za boj proti korupciji) in so namenjeni bolj transparentnemu delovanju pravosodja. Novela zakona o sodiščih med drugim sodnemu svetu nalaga pripravo kodeksa sodniške etike ter ustanovitev komisije za etiko in integriteto. Poleg tega predvideva možnost razporejanja okrajnih sodnikov na okrožna sodišča, kar naj bi odpravilo neenakomerno obremenitev sodišč.
Novela zakona o sodniški službi naj bi prinesla bolj objektiven in pregleden postopek izbire sodnikov. Postopek bo tako lahko imel več faz, kandidate pa bodo postopno izločali. Prav tako se uvaja možnost opravljanja ustreznih preizkusov kandidatov, med katere spadajo tako preizkusi strokovnega znanja kot tudi možnost psihološkega testiranja. Natančneje novela določa tudi pogoj osebnostne primernosti kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo. Novela zakona o sodnem registru je prinesla tudi sporno določilo, ki bo omogočilo, da bo zdaj iz sodnega registra razvidno, koliko podjetij ima kdo v lasti.
Amandmaji, ki jih je pripravila stranka SDS in so bili večinoma usmerjeni k temu, da bi preprečili opravljanje sodniške funkcije sodnikom, ki so kadarkoli sodelovali v procesih, pri katerih so bile kršene človekove pravice, so bili vsi zavrnjeni. Danes bodo poslanci odločali še o noveli zakona o državnem tožilstvi in zakonu o brezplačni pravni pomoči.
