Vprašanje se je pojavilo že v 4. stoletju, ko so se na cerkvenih zborih izoblikovale nekakšne stranke samcev in terjale, da se morajo poročeni duhovniki ločiti od žena ali se vsaj vzdržati vsakršnega spolnega občevanja. Toda škof Pafnucij, ki sam sicer ni bil poročen, se je postavil ob bok oženjenim in preprečil, da bi jim ukazali dolžnost spolne abstinence. Nekaj generacij pozneje se je gibanje okrepilo.
V Španiji je vzniknilo novo gibanje za celibat, ki se je razširilo v južno Francijo in Italijo. V Rimu so poskušali uskladiti različne interese in odločili, da bodo v duhovniški stan še sprejemali poročene može, toda kdor se je dal posvetiti, se je moral odreči spolnemu občevanju. Kdor bi se temu uprl, je papež Inocenc I. zanj predvidel kazen. Še ob koncu 7. stoletja so potrdili upravičenost šege, da smejo poročeni duhovniki živeti z ženo pod isto streho. Le če so koga posvetili za škofa, se je morala žena odpraviti v samostan, in če bi se kak duhovnik poročil po posvetitvi, bi mu odvzeli dostojanstvo.
Zelo počasi se je celibat v naslednjih stoletjih uveljavil še za nižjo duhovščino. Vprašanje celibata je bil potem eden od poglavitnih razlogov odcepa pravoslavne cerkve. Toda celibat so še naprej podpirali močnejši meniški redi, prav tako je gibanje pridobilo podporo v ljudstvu. Leta 1018 je papež Benedikt VII. ukazal, da bodo poslej otroci duhovnikov tlačani cerkve in da se nikdar več ne bodo mogli osvoboditi. Soproge duhovnikov so postopoma prištevali med priležnice. Leta 1022 je papež Benedikt VIII. na sinodi v Pavii razglasil, da se moški, ki so že prejeli duhovniško posvečenje, ne smejo več poročiti.
Nato je Papež Leon IX. storil še korak naprej. Povsem dosledno zdaj duhovnikom zaukažejo devištvo – kdor prekrši to zapoved, greši ne le zoper disciplino, temveč je obtožen krivoverstva. Leta 1059 se v Rimu sestal koncil in določil, da laiki ne smejo več prisostvovati maši, ki jo bere duhovnik, ki ima v hiši ženo. Gonilna silnica tega boja je bil toskanski menih Hildebrand, ki je leta 1073 zasedel papeški prestol kot Gregor VII. in nato vse zakonske zveze duhovnikov uradno razveljavil ter vsako zvezo med duhovniki in ženskami označil kot vlačugarstvo, nečistovanje.
Dogodki
1075 – na sinodi v Rimu je uzakonjen celibat
1525 – v bitki pri Pavii Španci premagajo francosko-švicarske sile
1582 – papež Gregor XIII. sprejme gregorijanski koledar
1821 – Mehika razglasi neodvisnost
1882 – Robert Koch odkrije bakterijo, ki povzroča tuberkulozo
1945 – Tito se v Beogradu sestane s Tolbuhinom in Alexandrom
1946 – Juan Perón postane argentinski predsednik
1948 – množične demonstracije na Češkoslovaškem
1966 – v državnem udaru v Gani odstavljen Kwame Nkrumah
1969 – proti Marsu izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 6
1979 – začetek vojne med Severnim in Južnim Jemnom
2011 – raketoplan Discovery poleti na svojo zadnjo vesoljsko odpravo
Rojstva
1103 – cesar Toba, 74. japonski cesar
1443 – Matija Korvin, madžarski kralj
1597 – Vincent Voiture, francoski pesnik
1697 – Bernard Siegfried Albinus, nemški anatom
1786 – Wilhelm Carl Grimm, nemški jezikoslovec
1831 – Georg Leo Caprivi, nemški general in politik slovenskega rodu
1859 – Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, etnograf, književni zgodovinar
1866 – Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik
1897 – Matija Bravničar, slovenski skladatelj
1903 – Vladimir Bartol, slovenski pisatelj
1910 – Karl Hugo Strunz, nemški mineralog
1943 – Maca Jogan, slovenska sociologinja
1944 – Ivica Račan, hrvaški premier
1956 – Judith Butler, ameriška filozofinja in feministka
1969 – Karel Holec, slovenski porabski pisatelj in novinar
Smrti
1169 – Berta Tübingenška, mejna grofinja Badna in Verone
1265 – Roger IV., grof Foixa
1642 – Marco da Gagliano, italijanski skladatelj
1704 – Marc Antoine Charpentier, francoski skladatelj
1785 – Carlo Maria Buonaparte, Napoleonov oče
1810 – Henry Cavendish, angleški fizik, kemik
1812 – Etienne-Louis Malus, francoski častnik, inženir, fizik, matematik
1815 – Robert Fulton, ameriški inženir, izumitelj
1824 – Miháo Barla, slovenski porabski pesnik in pisatelj
1825 – Thomas Bowdler, angleški zdravnik, književni cenzor
1856 – Nikolaj Ivanovič Lobačevski, ruski matematik
2001 – Claude Elwood Shannon, ameriški matematik
