Novice Svet24

Znanstveniki so štiri nove kraterje in več ducatov manjših odkrili na polotoku Jamal – na istem območju, kjer so lani opazili tri velikanske luknje. Te naj bi nastale zaradi vse višjih temperatur. Plinski hidrati so namreč ledu podobne oblike vode, ki vsebujejo plinske molekule, predvsem metan. Najti jih je mogoče na območju permafrosta in v določenih predelih oceanov. Toplo poletje naj bi tako odtalilo pline, ujete v slojih pod površjem, zaradi česar je prišlo do nastanka kraterjev.

Arhiv Svet24

Znanstveniki so zato upravičeno zaskrbljeni, saj območju zaradi vedno višjih temperatur preti naravna nesreča nepoznanih razsežnosti. Eden od večjih kraterjev, katerega obkroža vsaj dvajset manjših lukenj, se nahaja le slabih deset kilometrov od plinske rafinerije.

»Pojav moramo nujno raziskati, da bi lahko preprečili nastanek katastrofe.« - Vasilij Bogojavlenski

To pa še ni vse

Znanstveniki domnevajo, da je neodkritih vsaj še trideset lukenj, ob tem pa še vedno premlevajo vzroke za njihov nastanek ter pozivajo k podrobnemu preučevanju, saj, kot pravijo, fenomena ne gre jemati zlahka. Trenutno imajo točno lokacijo le štirih kraterjev, preostale tri so opazili pastirji jelenjih čred. Kot je dejal profesor Vasilij Bogojavlenski z Ruske akademije znanosti, so kraterji kot gobe – kjer je eden, so gotovo tudi drugi. Bogojavlenski nadalje ocenjuje, da gre za zelo resno problematiko, za katero je treba čim prej najti rešitev.

Wikipedia

Ogroženo je tudi Bajkalsko jezero.

Plinske eksplozije

Problematike očitno res ne gre podcenjevati, saj znanstvenike skrbi, da bi na udaru podzemnih plinskih eksplozij lahko bilo tudi Bajkalsko jezero, najstarejše in po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero na svetu. Vse to zaradi vedno višjih temperatur na območju. Za lažjo predstavo: po ocenah strokovnjakov naj bi bila eksplozivna mož tovrstnih kraterjev enakovredna enajstim tonam TNT-ja.