Britanski zgodovinar trdi, da naj bi antični grški pesnik Homer ne bil le en človek, temveč celotna kultura pripovedništva.
Wikipedija
Adam Nicolson, britanski zgodovinar iz Kenta, ki je proučeval Homerja, je prepričan, da sta največja epa antične Grčije, Iliada in Odiseja, nastala okoli leta 2.000 pr. n. št. – 1.000 let pred časom, ko naj bi živel človek, ki naj bi ju napisal.
Wikipedija
Ideja o Homerju kot stvaritelju obeh del nastala zaradi obsesije z avtorji.
Nicolson je zato mnenja, da so se zgodbe razvile kot tradicija, ki so jo s pomočjo pripovedovanja stotine let širili in preoblikovali. Kot pravi, je ideja o Homerju kot stvaritelju obeh del nastala zaradi obsesije z avtorji. »Mislim, da je dojemanje Homerja kot osebe napačno. Homer je tradicija,« je povedal Nicolson. »Na delu je bila kultura, ki se je domišljala vedno novih načinov pripovedovanja zgodb, ki so bile del nje.«
O prvem velikem epskem pesniku je le malo znanega. Živel naj bi v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Po nekaterih pričevanjih naj bi celo bil slep. Najstarejši rokopis Iliade, ki ga hranijo v Benetkah, naj bi bil iz leta 900. Nastal je Konstantinoplu. Kot pravi Nicolson, je mogoče v njem najti namige o izvoru rokopisa: »Ena od zanimivih stvari je, da v začetku ni obstajala enotna Iliada, temveč tradicija različnih zgodb in njihovih različic, prepletenih med seboj.« Strokovnjak za številne večje elemente pravi še, da so skupni zgodbam, ki izvirajo iz Indije, Nemčije in Islandije.
Wikipedija
