Vozilo, katerega uradni naziv je BRDM-2, so v Sovjetski zvezi proizvajali med let 1963 in 1989. Lastnik ga je hotel v taksi spreobrniti že več let, a mu mestne oblasti niso hoteli izdati dovoljenja.
Po obilici truda pa so se končno vdale, a pod določenimi pogoji. Vojaški vzorec je moral zamenjati za civilistom bolj naklonjeno barvo. Z razliko do ostalih tamkajšnjih taksijev, ki so rumeni, se je odločil za rdečo.
Prav tako je vozilu zaradi velikosti in teže prepovedan vstop v zgodovinsko središče mesta. Lastnik se je odločil obdržati špartansko ureditev notranjščine, vozilo pa ima poleg prostornosti še eno veliko prednost: z njim je mogoče prečkati reko Nevo.
