Zanimivosti

Če bi vsi ognjeniki izbruhnili naenkrat...

J.P.
10. 1. 2015, 09.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Zemljino površje premore okoli 1.500 ognjenikov, neznano število pa se jih nahaja še pod morsko gladino. Vsak dan jih izbruhne nekje med 10 in 20.

Slika je simbolična.

Možnost, da bi izbruhnili vsi naenkrat, je le minimalna, pravijo znanstveniki.  Ampak kaj bi se zgodilo, če bi? Bi Zemlja lahko preživela kaj takega? Po besedah geologa Parva Sethija z univerze Radford v Virginiji v Združenih državah Amerike, najverjetneje ne. Tudi če bi usklajeno izbruhnili samo kopenski ognjeniki, bi to bilo dovolj za katastrofo, s katero se ne bi moglo primerjati niti jedrsko opustošenje. Čeprav se najbolj grozeče zdijo eksplozije in lava, pa bi največje tveganje dejansko predstavljali plini in pepel.

Čeprav se najbolj grozeče zdijo eksplozije in lava, pa bi največje tveganje dejansko predstavljali plini in pepel.

Odeti v temo

Sethi meni, da bi se v primeru izbruha 15.000 ognjenikov Zemlja odela v plašč pepela, skozi katerega sončna svetloba ne bi več prihajala. »Na svetu bi zavladala popolna tema, ki bi naredila konec fotosintezi, pridelkom in kolikor toliko vzdržnim temperaturam,« je povedal Sethi. »Pepel bi v atmosferi vztrajal do deset let.« Vendar pa ne zmorejo vsi ognjeniki velikanskih pošiljk pepela. Havajski ognjeniki so tako, ko pride do izbruhov, zapriseženi lavi. Vendar pa je med aktivne ognjenike vštet tudi tisti pod Yellowstoneom – superognjenik, čigar oblak pepela bi lahko preplavil Združene države Amerike. Pridelke, ki bi preživeli pepelnato odejo, bi pokončal kisli dež, pravi Sethi. Plini, ki se sproščajo med izbruhi ognjenikov, sestojijo med drugim iz klorovodikove kisline, vodikovega fluorida in žveplovega dioksida, ki kaj hitro postanejo kisli dež, ko se kondenzirajo visoko v atmosferi. Tako bi se onesnažila podtalnica in površina oceanov, zakisljevanje le-teh pa bi pokončalo korale in morska bitja s trdimi lupinami. Sledila bi bitja višje na prehranjevalni verigi, dokler ne bi podlegla vsa.  Pa sploh obstajajo življenjske oblike, ki bi lahko preživele izbruh takšnih razsežnosti? »To bi bil čas ekstremofilov – organizmov, ki uspevajo v fizikalnih in geokemičnih pogojih, ki so škodljivi za večino drugih živih bitij,« pravi Sethi, njihov razvoj pa bi tako imel prosto pot. Ljudje, ki bi se v primeru znanstveno fantastičnega scenarija zatekli v orbito, bi se lahko na površje planeta vrnili šele, ko bi bila atmosfera primerno prečiščena.