Dvaindvajsetletnik se spominja, da je, ko se je prebudil, ob svoji postelji zagledal medicinsko sestro, kateri je dejal: »Oprostite sestra, res me boli tule.« V kitajščini. Nato jo je prosil za pisalo in list papirja, na katerega je v mandarinščini zapisal: »Rad imam svojo mamo, rad imam svojega očeta, okreval bom.«
Ben sedaj študira v Šanghaju in je, kot pravi, hvaležen za svoje življenje in podarjeno mu znanje novega jezika.
Starši in zdravniki so bili upravičeno šokirani – dvaindvajsetletni Avstralec se je nekaj malega mandarinščine naučil v šoli, a je ni nikoli govoril tekoče. Starša, sicer pripravljena na najhujše, je novica razveselila, a so ju novoodkrite jezikovne sposobnosti njunega sina vseeno skrbele. Sploh glede na to, da je rabil tri dni, preden se je spet privadil angleškega jezika.
Ben sedaj študira v Šanghaju in je, kot pravi, hvaležen za svoje življenje in podarjeno mu znanje novega jezika.
