Ciini dokumenti razkrivajo, kako so v poznih 50. letih minulega stoletja Pasternakovo delo natisnili v ruščini in ga delili med prebivalce Sovjetske zveze.
Kot je zapisano v enem od dokumentov, "ima Pasternakovo delo neverjetno propagandno vrednost; ne samo zaradi svoje sporočilnosti ampak tudi zaradi načina objave - imamo priložnost, da med prebivalci Sovjetske zveze vzpodbudimo razmislek, zakaj delo enega največjih živečih ruskih piscev ni dosegljivo v njegovi državi, v njegovem jeziku, da bi ga lahko prebirali njegovi sonarodnjaki".
Neopaženo ni ostalo niti sporočilo knjige: "Pasternakovo humanistično sporočilo, da je vsakdo upravičen do zasebnega življenja in si zasluži spoštovanje, ne glede na svoje politično prepričanje in lojalnost ali doprinos k državi, predstavlja temeljno nasprotovanje sovjetski etiki žrtve posameznika za dobrobit komunističnega sistema."
Cia je Doktor Živaga s trdnimi platnicami v ruščini izdala na Nizozemskem, manjšo različico z mehkimi platnicami pa so natisnili kar na sedežu agencije. Poskrbeli so, da "poseg vlade ZDA" ne bi bil viden nikjer.
Knjige so prebivalcem Sovjetske zveze nato posredovali po različnih kanalih, tudi nad mednarodnih srečanjih.
Poleg izdaje v ruščini pa se je Cia zavzemala tudi, da bi Doktor Živaga objavili v kar največ državah "svobodnega sveta", da bi dosegel kar največ bralcev in uspeha, da bi se lahko potegoval za nagrade, kot je Nobelova. Nagrado je Pasternak prejel leta 1958, a so ga oblasti prisilile, da jo je kasneje zavrnil.
Ob objavi dokumentov avtorica dela Who Paid the Piper: The CIA and the Cultural Cold War Frances Stonor Saunders poudarja, da se je že dolgo vedelo, da je Cia izdajala in razpečevala na tisoče knjig med hladno vojno.
"Razlika je v tem, da je Cia zdaj pripravljena govoriti z dvema pisateljema in objaviti dokumente," je dejala po pisanju britanskega časnika The Guardian. "Zunanji politiki ZDA mora gotovo ustrezati, da so jih objavili ravno zdaj," poudarja.
