Obenem na Dunaju teče tudi postopek za vpis Potočnikovega groba na seznam častnih grobov. Doslej ima od slovenskih ta status le grob Frana Miklošiča, je še povedal Premzl.
Prireditev v organizaciji slovenskega veleposlaništva na Dunaju, mariborske občine, Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju in Umetniškega kabineta Primoža Premzla bo potekala ob 11. uri v cerkvi na omenjenem dunajskem pokopališču. Med govorci bodo poleg veleposlanika Andreja Rahtena in mariborskega župana Andreja Fištravca še svetovalec predsednika republike Boštjan Žekš, Karl W. Schwarz iz avstrijskega ministrstva za šolstvo, umetnost in kulturo ter Premzl. Za kulturni program bo poskrbel Komorni zbor Hugo Wolf Maribor pod vodstvom Aleša Marčiča.
Obeležje bosta blagoslovila škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo in Michael Wolf, predsednik pokopališkega odbora evangeličanske skupnosti augsburške in helvetske veroizpovedi na Dunaju.
Herman Potočnik Noordung se je rodil leta 1892 v Pulju očetu iz Slovenj Gradca, ki je služboval kot kirurg in visok mornariški častnik v avstro-ogrski vojni mornarici, med drugim je bil tudi udeleženec bitke pri Visu. Leta 1894 je oče umrl, mati pa se je odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor, kjer je Hermann leta 1903 zaključil petletno deško ljudsko šolo. Šolanje je nadaljeval na vojaški nižji realki v bližini Dunaja, pozneje pa še na Moravskem, kjer je opravil tudi maturo.
Zatem je obiskoval tehnično inženirsko vojaško akademijo v Mödlingu in postal leta 1913 inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje. Med prvo svetovno vojno je bil udeležen na frontah v Srbiji, Bosni, Galiciji in Soški fronti. Leta 1915 je napredoval v nadporočnika. Zaradi tuberkuloze je bil leta 1919 predčasno upokojen kot kapetan. Istega leta je prestopil iz rimskokatoliške v evangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi.
Leta 1925 je na Tehniški visoki šoli na Dunaju diplomiral. Leta 1929 je v Berlinu pod psevdonimom Hermann Noordung izdal knjigo Problem vožnje po vesolju - raketni motor, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V njej je razgrnil načrt za prodor v vesoljski prostor in za preživetje ljudi v njem.
Umrl je leta 1929, pokopan je bil na osrednjem dunajskem pokopališču, ker pa ni imel potomcev, je do sredine 60. let 20. stoletja za njegov grob skrbela bratova žena. Zaradi neplačane najemnine, je bil leta 1967 grob oddan v najem drugemu najemniku; nagrobno ploščo so zakrili z novim nagrobnikom. Lokacijo groba so ponovno odkrili šele leta 2012.
V Sloveniji so Potočniku v spomin postavili Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Vizualna podoba centra, katerega pobudnik je bil Dragan Živadinov, izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, kot ga Potočnik objavil v Problemu vožnje po vesolju.
