Pojav je na dober meter visokem kipu pred cerkvijo Sv. Marije prva opazila skupina šolskih otrok, ki so v bližnji cerkvi ravno zaključili s spovedjo. Ob kipu so se ustavili, da bi zmolili, ko so na bradi kipe ugledali kapljo, katere sled je vodila k desnemu očesu.
Pojav so nemudoma fotografirali. Medtem ko je nekatere prizor ganil do solz, se drugi ne pustijo tako zlahka prepričati – med skeptiki je tudi pastor imenovane cerkve, Theodore Mens.
»Gotovo obstaja razumska razlaga, bodisi mraz bodisi taljenje snega,« je dejal. »Za vsak pojav najprej iščemo povsem naravno razlago.«
Solzo so prvi opazili otroci.
Dober meter visok beli kip upodablja božjo mater; obdajajo jo tulipani, tam pa že stoji vsaj enaindvajset let, pravi pastor – vsaj toliko časa, kolikor ga je že on sam preživel tam. »Vse, kar moramo vedeti o zveličanju, nam je že bilo oznanjeno,« je še dodal pastor. »Božja sporočila tekom zgodovine, kadar so ta bila potrjena, so nam vedno govorila isto: pokorite se, nehajte grešiti, krstite se in verjemite v Besedo.« Ob tem pa pristavil, da ne nujno nejeverni Tomaž. »Ne bom trdil, da nam Bog ne sporoča svoje ljubezni skozi Marijo, ne bi pa rad nasedel nečemu. Izoblikovali so me nauki Svetega pisma, ne pa solze na kipih.« Vseeno pa meni, da tudi te niso nujno slaba stvar, če ljudi približajo Bogu.
Preiskave menda ne načrtuje, Garyjska škofija pa izjave še ni dala, četudi je s pojavom seznanjena. Vest o solzečem kipu je privabila številne ljudi, ki si ga želijo ogledati na lastne oči. Mens pa vseeno dvomi, da bo dogodek postal tako razvpit kot denimo tisti v Lurdu ali Fatimi.
