10. aprila 1912 je Titanik iz Southampton izplul proti New Yorku. To je bila njegova edina plovba, saj je le pet dni pozneje potonil v globine oceana, skupaj z njim pa več kot 1.500 življenj članov posadke in potnikov.
Vrsto let so strokovnjaki skušali razložiti tragedijo – tako naj bi Titanik posebej nesrečen, saj naj bi izplul ravno v letu, ko je bilo število lednih gor še posebej visoko.
Wikipedia
Vendar pa raziskovalci z univerze v Sheffieldu menijo, da gre za mit in da je tveganje danes veliko večje. »Leta 1909 je bilo zabeleženih več ledenih gor, nevarnost pa je bila še večja med leti 1991 in 2000 – v osmih od desetih let je bilo zabeleženih več kot 700 ledenih gor, v petih več kot leta 1912,« je povedal profesor Grant Bigg, vodja raziskave. Tako da v primeru Titanika nikakor ni šlo za »pomanjkanje sreče.« Opozoril je še, da bo tveganje zaradi taljenja ledu v prihodnjih letih le še večje.
Ledene gore še danes predstavljajo veliko grožnjo.
Ledene gore običajno ostanejo na mestu in se začno proti jugu premikati šele, ko so izgubile dovolj ledu oziroma jih odnese dovolj močna plima. Posadka Titanika se je lahko pri plovbi zanašala zgolj na svoje oči in ladijski radio, medtem ko si kapitani danes pomagajo še s satelitskimi slikami. Kljub temu pa ledene gore še danes predstavljajo veliko grožnjo – od leta 1980 pa do leta 2005 je bilo kar 57 pomorskih nesreč, v katere so bile vpletene te ledene velikanke.
