A Džingiskanova veličina, ki je zasenčila 13. stoletje, se morda ne bi nikdar utelesila, če ne bi bilo obdobja lepega vremena.
Zgodovinarji so namreč mislili, da se je Mongolsko cesarstvo rodilo zaradi neugodnih razmer, katerim so hoteli ubežati mongolski vojščaki. A kot se izkaže, je bilo ravno nasprotno.
Obdobje lepega vreme naj bi tako trajalo od leta 1211 do leta 1225.
Raziskovalci z newyorške univerze Columbia so dognali, da je vzpon imperija skladen s 14 let trajajočim obdobjem lepega vremena, ki je bilo najtoplejše in z največ vode v tisoč letih. Do te vremenske anomalije so raziskovalci prišli na podlagi kolobarjev starodavnih dreves. Tako menijo, da so ugodni pogoji povečali rast trave na stepah in posledično pomnožili mongolske črede. Obdobje lepega vreme naj bi tako trajalo od leta 1211 do leta 1225.
Amy Hessl, ena od raziskovalk, je prepričana, da so vremenske spremembe vplivale na zgodovinske dogodke: »Idealni vremenski pogoji so tlakovali pot karizmatičnemu voditelju, ki se je povzpel iz kaosa in zbral vojsko, s katero si je podjarmil svet. Nenavadna vlaga namreč pomeni povečano produktivnost rastlin in posledično več 'konjskih moči'.« Cesarstvo je sčasoma propadlo, vendar pa so mongolski geografski doseg in njihovi izumi preživeli, denimo mednarodni poštni sistem, organizirane kmetijske raziskave in javna uprava, ki temelji na zaslugah. Eden od raziskovalcev, Neil Pederson, je dejal: »Pred fosilnimi gorivi so trava in iznajdljivost poganjala Mongole in kulture okoli njih. Energija od dna ekosistema teče navzgor po lestvi človeške družbe.«
