Vremenske napovedi so nedvomno najbolj gledane televizijske oddaje nasploh, pred zasloni pa ne tičijo samo kmetje, ki bi radi sejali ali kosili, temveč smo tam kar vsi. Čeprav novinarji nenehno silimo v vremenarje, naj se vendarle opogumijo in napovedo vreme za daljše časovno obdobje, se ti tega trmasto otepajo in zagotavljajo, da je potrebno kar desetletje raziskav za en kolikor toliko verodostojen dan več pri napovedih – skratka pripravljeni so nam izdati vreme za tri, štiri, pet dni, vse drugo pa puščajo v oblakih. Seveda pa obstajajo tudi drugačne napovedi, med njimi je znameniti Herschlov vremenski ključ, ki ga je mogoče najti v Mohorjevi družinski pratiki, pa tudi na internetu. Po njem si lahko naredimo vremensko napoved za vse leto, če le vemo za lunine mene, te pa so zapisane na vsakem spodobnem koledarju. Pa držijo? Če bo na dan, ko ta Jana izide, lepo, potem morda držijo.
Pravzaprav jo imamo – Herschlov vremenski ključ. Pa poglejmo: zadnji krajec nastopi dva dni prej ob 22.39, kar pomeni, da bo vreme lepo. Se šalim? Počakajte no malo, vse, kar vem, bom razložila, pa boste lahko vse leto preizkušali, ali velja.
Vroče poletje, mrzla zima … Za vročim sušnim poletjem bo mrzla zima, se je lani slišalo iz amaterskih vremenarskih krogov, pa tudi iz nekaterih uradnih centrov, ki se ukvarjajo z dolgoročnimi napovedmi. Pri tem skoraj zmeraj preslišimo, za katere predele sveta takšne napovedi pravzaprav veljajo. Kot je znano, v Severni Ameriki zares zmrzujejo in se utapljajo v snegu, pri nas pa smo pravkar pokopali najtoplejši januar, odkar sploh merimo vreme. Huda zima morda še bo in se lahko zavleče daleč v pomlad, ampak za zdaj je še ni.
Koliko se lahko zanesemo na različne »ključe« in vremenske pregovore? Mag. Tanja Cegnar se je najprej široko nasmehnila (tisti, ki so kdaj videli vremenski center na ARSO, ki je podoben vesoljski postaji, razumejo strokovne nasmeške), potem pa povedala, da so takšne sorte vremenske napovedi (oziroma prerokovanja) razdeljene na tri kategorije: »Kmetje in mornarji, ki so življenjsko vezani na vreme, so si skušali pomagati z vsemi mogočimi simptomi, ki bi jim lahko nakazali, ali naj začnejo velika dela ali se podajo na pot. V prvi kategoriji so to torej lokalne značilnosti, kot so kape na vrhovih gora, oblike oblakov, smeri vetrov, v Kopru smo recimo vedeli, da če so na tržnici na neki zgradbi mokri kamni, se bo vreme gotovo pokvarilo.« Med takšne znake sodi tudi to, kako visoko letajo ptice, vreme je napovedoval smrdeč gnoj in dimniki, ki niso hoteli »vleči«, tudi. Takšni pregovori se prenašajo iz roda v rod, veljajo pa samo na območju, kjer so nastali.
Matija led razbija … V drugo kategorijo sodijo napovedi, ki temeljijo na vremenskih ciklih, kar na kratko pomeni: ko se enkrat določen tip vremena začne, bo trajal vsaj od dva do tri tedne. Za to so krivi tako imenovani Rossbijevi valovi, ki v zelo velikih amplitudah in pod nepravilnim kotom objemajo planet ter potujejo zelo počasi. To so sorazmerno ozki pasovi med toplim in hladnim zrakom, po njih drsijo vremenske fronte. Na takšnem »valu« prav zdaj tiči mrzla in zasnežena zima v Ameriki ter topla in mokra pri nas, ne ena ne druga pa se ne vda. Na osnovi takšnih cikličnih dogajanj tudi nastajajo reki »Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi« (24. januar – letos ni bilo ledeno!) ali »Če na štirideset mučenikov zmrzuje, se štirideset mrzlih noči prerokuje« (10. marec).
So takšne dolgoročne napovedi uporabne? V tropskih predelih, kjer so vremenski cikli izraziti in podvrženi manjšemu številu vplivov, so uporabne in večinoma držijo, je povedala sogovornica. Pri nas pa smo odvisni od dogajanja nad severnim Atlantikom, od tega, kje potujejo vremenske fronte – čez srednjo ali severno Evropo –, pomembno je tudi, kaj se dogaja s polarnim vrtincem. Če se vse našteto preplete, se nam lahko dogodi zelo ekstremno vreme, ki ga je nemogoče napovedati daleč vnaprej.
