Zanimivosti

Zahteva vrnitev Chagallove slike, četudi je ponaredek

STA/M.J.
7. 2. 2014, 09.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Slika Marca Chagalla, ki je v lasti britanskega poslovneža Martina Langa, je zelo slab ponaredek. To je ob snemanju dokumentarca o tem rusko-francoskem slikarju judovskega rodu ugotovila skupina strokovnjakov v Parizu. Po francoski zakonodaji imajo pravico sliko uničiti, vendar jo Lang zahteva nazaj, pa četudi gre za ponaredek.

Zajem zaslonske slike

Lang je leta 1992 za sliko, za katero je verjel, da je original, odštel 100.000 funtov. Ko je izvedel, da se je ekspertna skupina odločila sliko obdržati in uničiti, je bil zelo presenečen. Sam želi, da sliko na hrbtni strani označijo, da gre za ponaredek in mu jo vrnejo.

Ekspertna skupina ima po francoski zakonodaji ponaredek pravico uničiti, v kolikor lastnik odkloni, pa o tem odloča sodišče, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Langova slika je po prepričanju strokovnjakov zelo slaba kopijo originala iz leta 1911, ki je v zasebni zbirki. Da gre za ponaredek, pa je bilo mogoče ugotoviti že na podlagi stilne analize. Ekspertna skupina ne daje vnaprejšnjih arbitrarnih sodb in umetniškega dela ne uniči, dokler ne pridobi soglasja lastnika, ali ji tega ne odobri sodišče, so sporočili iz Pariza.

Lang vztraja, da je slika njegova, pa četudi gre za ponaredek. Meni, da bi lahko služila kot dokazno gradivo proti ponarejevalcem in da jo je že zato potrebno ohraniti.

Chagall (1887-1985) je študiral v Sankt Peterburgu. V letih 1910-1914 je živel v Parizu. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm, s katero je vzbudil veliko pozornost. Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, toda že leta 1923 se je dokončno naselil v Parizu. Julija leta 1941 se je pred nacisti umaknil v ZDA. V Francijo se je vrnil leta 1949.

Razvil je poseben slikarski slog, s katerim se je odpovedal pravilom perspektive, vtisu prostora in konvencionalnim odnosom predmetov in bitij. Iz utrinkov otroških fantazij, ljudskega izročila, legend in judovske religije je sestavil nadrealistične podobe človekovih čustev, spominov in stisk.

Estrada