Nova nacionalna strategija temelji na izobraževanju skozi celotno življenjsko obdobje in prvič v hrvaški zgodovini združuje vse - od predšolskega izobraževanja, osnovne in srednje šole ter visokega izobraževanja do izobraževanja odraslih kot tudi znanosti in tehnologije, je poudaril hrvaški minister za znanost, izobraževanje in šport Željko Jovanović.
Strategija predvideva devetletko, v kateri bi imeli pet let razrednega pouka in štiri leta predmetnega pouka. Otroci bi v šolo začeli hoditi šest mesecev prej kot sedaj. V prve razrede bi namreč vpisali vse otroke, ki bodo dopolnili šest let do 1. septembra.
V prvo generacijo devetletke naj bi tako vpisali eno generacijo in pol ali približno 60.000 otrok. Sicer pa demografski trendi kažejo, da bodo na Hrvaškem do leta 2036 imeli za četrtino manj otrok, kar pomeni, da bo tudi četrtina šol odveč, so opozorili na predstavitvi.
Zaradi uvajanja devetletke pričakujejo, da bodo dijaki in študentje nekoliko zrelejši, saj se bodo na fakultete vpisovali v starosti 19 ali 20 let. Izkušnje iz drugih držav, ki imajo devetletke kažejo, da zgodnji začetek izobraževanja in daljša osnovna šola pozitivno vplivajo na premagovanje socialnih razlik, so dejali.
Predvideno je tudi, da bodo imeli romski otroci dveletni brezplačni predšolski program, da bi se tako lažje vključili v izobraževalni sistem.
Strategija prinaša spremembe tudi za učitelje, ki bodo morali dobiti licenco za delo, za ravnatelje šol pa je predvideno posebno izobraževanje.
Univerze na Hrvaškem naj ne bi več financirali pavšalno iz proračuna, temveč bodo sklepali programske pogodbe.
Svetovalec hrvaškega premiera za izobraževanje Neven Budak je izpostavil, da bo študij na javnih fakultetah ostal brezplačen, ker želijo javno izobraževanje omogočati vsem, ne glede na njihovo materialno stanje. Študentom nameravajo pomagati tudi z neposrednimi nadomestili za stanovanjske stroške.
Uvedli bodo tudi sistematizacijo delovnih mest na fakultetah, tako da bo na nekaterih katedrah lahko samo en redni profesor in ne več njih kot zdaj. Prestrukturirali bodo tudi javne inštitute, znanstvenike pa bodo ocenjevali po kakovosti in ne kvantiteti njihovega dela, so še zapisali.
Hrvaška je letos za znanost namenila 0,75 odstotka BDP, do leta 2020 pa naj bi sredstva približno podvojili. Načrtujejo da bodo do takrat v znanost vložili 1,4 odstotka BDP. Obenem pričakujejo več vlaganj iz gospodarstva in zasebnega sektorja.
Prvi odzivi učiteljev in profesorjev so pozitivni, opozarjajo pa na visoke stroške novega modela. Javna razprava sledi, na vladi pa pričakujejo, da bo sabor strategijo sprejel februarja prihodnje leto.
