Kulinarični mojster Andrea Pioppi je pred kratkim prišel v Ljubljano prav zato, da bi našim picopekom predstavil nekaj zakonitosti tradicionalne italijanske pice. Posebej za Jano pa je še povedal, kako lahko odlično pico pripravimo tudi doma.
V kuhinji gostilne Origano v Ljubljani, ki je delala na polno, je bilo vroče kot ob parnem kotlu lokomotive, v središču pozornosti pa je bil mojster Andrea Pioppi v kuharski opravi. Pozornim poslušalcem je razlagal, kako lahko v picerijah, kjer delajo, naredijo odlično pico in fokačo. »Poglejte, kako mehko je testo. Le s prsti ga nekoliko pritisnem in razširim.« V ozadju je odmevala glasna italijanska glasba, peč za pico je bila razgreta. In nato spet, glasno in strastno, da mu je prevajalka le s težavo sledila: »Svetujem, da mocarele ne daste takoj na pico. Najprej jo je treba osušiti, narežemo jo in odtisnemo na prtičku. Če želimo bolj mehko, jo osušimo le na hitro.« Nasveti so kar vreli iz mojstra, ta je v peč najprej vrgel fokačo, nato pa je pripravil še pico. »Artičoke v olju! Odličen izdelek, a konzerviran. Z veliko soli. To pa uničuje okus izdelka. Okus ni več isti. Raje dodajte sveže izdelke, pa še mnogo cenejši so. Zato vam svetujem: preizkušajte in opazujte.«
Pek, a malo tudi filozof. Iz dveh kosov testa za pico je naredil fokačo, imenovano gurme, ki je zelo popularna v Italiji, nanjo pa je dal le koščke kuhanega krompirja in še nekaj preprostih sestavin. »Poskušajmo se izogniti konzerviranim izdelkom in uporabimo samo sveže. Nadev naredimo kar sami, z manj soli in več aromami.«
Zatem je v nekaj minutah naredil še pico in jo z loparjem porinil v segreto peč. »Doslej sem bil pek, od zdaj naprej bom filozof: mislite na barve, vonj, okus, ne pozabite na čustva, dušo, strast … Skrbite za užitek in zabavo …« Nato se je le vrnil k razlagi priprave pice. »Namesto soli naj izstopijo okusi. Seveda vas bodo skušali prepričati, da spremembe niso dobre. Zakaj? Ker spremembe ljudi prestrašijo! A vi bodite svobodni in odločni!« je kot pravi guru med spontanim delom razlagal glasno, prepričljivo in strastno. »Liberi di creare!« je odmevalo po kuhinji. »Privoščite si ustvarjalno svobodo!«
In rezultat mojstrovega dela: fokačo in pico, ki sta nastali pred očmi tečajnikov, je razrezal in ponudil. Slišal se je en sam dolg uživaški mmmmm … Nobenega dvoma ni bilo, da so se mojstrova tehnika, stoletne izkušnje in glasno povedana načela združila v čudovito kulinarično celoto. Takšne pice, lahke, okusne, sveže in hrustljave, se zlepa ne bi naveličali jesti.
