Namigi so se izkazali za resnične. Plačila pa bi marsikoga preskrbela za vse leto.
Če ste mislili, da so v tem gospodarskem stanju dobro plačana dela redkost, ste se zmotili. Pod drobnogled smo vzeli zaslužke članov nadzornih odborov posameznih elektrodistributerskih družb, ki so v državni lasti. In ugotovitve so nas prav šokirale. Za nekaj sej letno so zaslužki bajni in višji kot za marsikoga celoletna plača.
Šest članov nadzornega odbora na leto za svoje delovanje, za vsega skupaj 16 sej, porabi skoraj 120 tisoč evrov. Se vam zdi veliko? Tudi nam se je in smo se lotili raziskave. Zanimalo nas je, koliko bi zaslužili na leto, če bi bili član enega od nadzornih svetov naših elektro podjetij, ki so v državni lasti.
Iz Elektro Ljubljana so nam odgovorili, da je imel njihov nadzorni svet, ki ga sestavlja šest članov, v lanskem letu osem rednih in eno izredno sejo, za kar so vsi nadzorniki skupaj, ko smo odšteli povračila stroškov, porabili 103.130 evrov. Nadzorniki poleg sejnine na letni ravni prejmejo še dodatek za opravljanje funkcije, ki predstavlja tudi večji del celotnega zaslužka nadzornikov. Predsednik nadzornega odbora Elektro Ljubljana je v letu 2012 od sejnin prejel 4.500 evrov, z naslova dodatka za opravljanje funkcije pa kar 18 tisoč evrov. Ostali člani nadzornega odbora so sorazmerno s funkcijo prejeli tudi nižje zneske, a kljub temu so dodatki za opravljanje funkcije višji od 11 tisoč evrov.
Povsem podobno stanje je tudi v drugih elektro gospodarskih družbah, ki so v državni lasti. V Elektru Maribor so denimo za enajst rednih in 5 korespondenčnih sej vsi člani skupaj porabili 96.152 evrov. V Elektru Primorska pa so za delovanje nadzornega sveta porabili dobrih 101 tisoč evrov.
V povprečju posamezni član nadzornega odbora elektrodistributerskih družb, ki so v državni lasti, na leto zasluži približno 15 tisoč evrov. Seveda moramo na tem mestu opozoriti, da obstajajo tako nižji zaslužki kakor tudi za par tisoč evrov višji.
O splošnih višinah plačil nadzornikov smo povprašali tudi združenje nadzornikov Slovenije, kjer so nam odgovorili, da plačila organom nadzora določa skupščina družbe (tj. njeni deničarji), kjer ima država večinsko lastništvo in s tem dovolj visoko kvoto oz. podporo še drugih delničarjev, pa so ti sklepi sprejeti v skladu s stališčem upravljavca, ki je v tem trenutku do preoblikovanja v SDH še SOD, d. d. Je pa SOD izdal priporočilo o sestavini, višini in omejitvah plačil organov nadzora. Maksimalen priporočen znesek za eno sejnino znaša 275 evrov, za osnovno plačilo za opravljanje funkcije pa 15 tisoč evrov.
Če torej naredimo izračun, bi za marsikoga sedenje le v enem nadzornem svetu, na nekaj sejah letno, pomenil višji dohodek, kot mu ga v celotnem letu prinese osemurno delo, vsak dan, dan za dnem. Se še čudite, zakaj so mesta v nadzornih svetih tako zaželena? Če bi zadevo razložili otroku in ga vprašali, kaj bo, ko bo velik, ne bi smeli biti presenečeni, če bi bil njegov odgovor prav član nadzornega sveta.
