Sladkorna bolnica umrla zaradi goreče vernih staršev
Gorazd Suhadolnik
6. 7. 2013, 22.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:
Zaradi sladkorne bolezni je enajstletna Američanka Madeline Kara Neumann po nekajtedenski agoniji umrla, vendar bi lahko preživela, če bi jo starši odpeljali k zdravniku.
Zaradi verske gorečnosti so namreč le molili za njeno zdravje. V prelomni sodbi so starše obsodili zaradi nenaklepnega uboja. Mamo in očeta, ki sta le molila, namesto da bi poiskala zdravniško pomoč za umirajočo hčer, so v ameriški zvezni državi Wisconsin obsodili zaradi umora.
S to prelomno sodbo je sodišče močno omejilo zakonsko imuniteto oziroma določilo kazensko odgovornost za starše, ki se pri zdravljenju otrok raje zatečejo k Bogu kot k znanosti. »Nihče, ki se odloči za zdravljenje z molitvijo, ne bi smel pričakovati zaščite pred kazensko odgovornostjo,« je dejala sodnica, ki se je podpisala pod sodbo. Po podatkih raziskave so v ZDA od leta 1975 zaradi odločitve staršev, da iz verskih razlogov ne bodo iskali zdravniške pomoči, doslej umrli 303 otroci.
Ni mogla več niti govoriti
V primeru iz Wisconsina je šlo za enajstletno deklico Madeline Karo Neumann. Umrla je na velikonočno nedeljo leta 2008 zaradi sladkorne bolezni, ne da bi bi imela možnost, da ji zdravnik sploh diagnosticira bolezen. Po tem, ko se je njeno zdravstveno stanje več tednov občutno slabšalo, ni mogla več niti govoriti, jesti, piti in hoditi. Starši, Dale in Leilani Neumann, ne pripadajo nobeni organizirani veri oziroma cerkvi, izjasnili pa so se za binkoštne kristjane, verjamejo, da bi bil obisk pri zdravniku preveč podoben čaščenju idola. Čeprav se je hčerino zdravje močno poslabšalo, sta zavračala prošnje dekličine babice, naj jo odpeljeta k zdravniku. Dedek je predlagal, naj ji dasta sredstvo za preprečevanje dehidracije, vendar je Karina mama odgovorila, da bi to »odvrnilo slavo od Boga«. Karin oče je med sojenjem izjavil, da z ženo nikoli nista pomislila na možnost hčerine smrti. Ko je deklica umrla, je mama Leilani policiji rekla, da bo Bog Karo dvignil od mrtvih.
Zdravstvena oskrba otroka je dolžnost staršev
Zdravniki so na sojenju pričali, da bi imela Kara dobre možnosti preživetja, če bi jo pravočasno pripeljali v bolnišnico. Karine starše so obsodili za nenaklepni uboj, zaradi česar jim je grozilo do 25 let zapora. Toda sodnica jih je obsodila na nenavadno zaporno kazen: v prihodnjih šestih letih bosta morala vsako leto en mesec preživeti v zaporu, eden od staršev marca, drugi pa septembra. Odvetniki Karinih staršev so nasprotovali obsodbi z argumentom, da je težko določiti, kdaj postane situacija tako resna, da starši, ki se zanašajo na zdravljenje z molitvijo, postanejo kazensko odgovorni. Norm Fost, profesor pediatrije z univerze v Wisconsinu, pa je dejal: »Edini način, da družine odvrnete od takšnega napačnega obnašanja, je kazenski pregon.« Terese Berceau, republikanka iz okrožja, v katerem je prišlo do pomembne sodbe, je izjavila: »Dolžnost staršev je, da otrokom zagotovijo zdravstveno oskrbo ne glede na njihovo osebno prepričanje in verovanje.«
Mati in oče, ki sta le molila, namesto da bi poiskala zdravniško pomoč za umirajočo hčer, so v ameriški zvezni državi Wisconsinobsodili zaradi umora. S to prelomno sodbo je sodišče močno omejilo zakonsko imuniteto oziroma določilo kazensko odgovornost za starše, ki se pri zdravljenju otrok raje zatečejo k Bogu kot k znanosti.
»Nihče, ki se odloči za zdravljenje z molitvijo, ne bi smel pričakovati zaščite pred kazensko odgovornostjo,« je dejala sodnica, ki se je podpisala pod sodbo.
Po podatkih raziskave so v ZDA od leta 1975 zaradi odločitve staršev, da iz verskih razlogov ne bodo iskali zdravniške pomoči, doslej umrli 303 otroci.
V primeru iz Wisconsina je šlo za enajstletno deklico Madeline Karo Neumann. Umrla je na velikonočno nedeljo leta 2008 zaradi sladkorne bolezni, ne da bi bi imela možnost, da ji zdravnik sploh diagnosticira bolezen. Po tem, ko se je njeno zdravstveno stanje več tednov občutno slabšalo, ni mogla več niti govoriti, jesti, piti in hoditi. Starši, Dale in Leilani Neumann, ne pripadajo nobeni organizirani veri oziroma cerkvi, izjasnili pa so se za binkoštne kristjane, verjamejo, da bi bil obisk pri zdravniku preveč podoben čaščenju idola. Čeprav se je hčerino zdravje močno poslabšalo, sta zavračala prošnje dekličine babice, naj jo odpeljeta k zdravniku. Dedek je predlagal, naj ji dasta sredstvo za preprečevanje dehidracije, vendar je Karina mama odgovorila, da bi to »odvrnilo slavo od Boga«.
Karin oče je med sojenjem izjavil, da z ženo nikoli nista pomislila na možnost hčerine smrti. Ko je deklica umrla, je mama Leilani policiji rekla, da bo Bog Karo dvignil od mrtvih.
Zdravniki so na sojenju pričali, da bi imela Kara dobre možnosti preživetja, če bi jo pravočasno pripeljali v bolnišnico.
Karine starše so obsodili za nenaklepni uboj, zaradi česar jim je grozilo do 25 let zapora. Toda sodnica jih je obsodila na nenavadno zaporno kazen: v prihodnjih šestih letih bosta morala vsako leto en mesec preživeti v zaporu, eden od staršev marca, drugi pa septembra.
Odvetniki Karinih staršev so nasprotovali obsodbi z argumentom, da je težko določiti, kdaj postane situacija tako resna, da starši, ki se zanašajo na zdravljenje z molitvijo, postanejo kazensko odgovorni. Norm Fost, profesor pediatrije z univerze v Wisconsinu, pa je dejal: »Edini način, da družine odvrnete od takšnega napačnega obnašanja, je kazenski pregon.« Terese Berceau, republikanka iz okrožja, v katerem je prišlo do pomembne sodbe, je izjavila: »Dolžnost staršev je, da otrokom zagotovijo zdravstveno oskrbo ne glede na njihovo osebno prepričanje in verovanje.«
Mati in oče, ki sta le molila, namesto da bi poiskala zdravniško pomoč za umirajočo hčer, so v ameriški zvezni državi Wisconsinobsodili zaradi umora. S to prelomno sodbo je sodišče močno omejilo zakonsko imuniteto oziroma določilo kazensko odgovornost za starše, ki se pri zdravljenju otrok raje zatečejo k Bogu kot k znanosti.
»Nihče, ki se odloči za zdravljenje z molitvijo, ne bi smel pričakovati zaščite pred kazensko odgovornostjo,« je dejala sodnica, ki se je podpisala pod sodbo.
Po podatkih raziskave so v ZDA od leta 1975 zaradi odločitve staršev, da iz verskih razlogov ne bodo iskali zdravniške pomoči, doslej umrli 303 otroci.
V primeru iz Wisconsina je šlo za enajstletno deklico Madeline Karo Neumann. Umrla je na velikonočno nedeljo leta 2008 zaradi sladkorne bolezni, ne da bi bi imela možnost, da ji zdravnik sploh diagnosticira bolezen. Po tem, ko se je njeno zdravstveno stanje več tednov občutno slabšalo, ni mogla več niti govoriti, jesti, piti in hoditi. Starši, Dale in Leilani Neumann, ne pripadajo nobeni organizirani veri oziroma cerkvi, izjasnili pa so se za binkoštne kristjane, verjamejo, da bi bil obisk pri zdravniku preveč podoben čaščenju idola. Čeprav se je hčerino zdravje močno poslabšalo, sta zavračala prošnje dekličine babice, naj jo odpeljeta k zdravniku. Dedek je predlagal, naj ji dasta sredstvo za preprečevanje dehidracije, vendar je Karina mama odgovorila, da bi to »odvrnilo slavo od Boga«.
Karin oče je med sojenjem izjavil, da z ženo nikoli nista pomislila na možnost hčerine smrti. Ko je deklica umrla, je mama Leilani policiji rekla, da bo Bog Karo dvignil od mrtvih.
Zdravniki so na sojenju pričali, da bi imela Kara dobre možnosti preživetja, če bi jo pravočasno pripeljali v bolnišnico.
Karine starše so obsodili za nenaklepni uboj, zaradi česar jim je grozilo do 25 let zapora. Toda sodnica jih je obsodila na nenavadno zaporno kazen: v prihodnjih šestih letih bosta morala vsako leto en mesec preživeti v zaporu, eden od staršev marca, drugi pa septembra.
Odvetniki Karinih staršev so nasprotovali obsodbi z argumentom, da je težko določiti, kdaj postane situacija tako resna, da starši, ki se zanašajo na zdravljenje z molitvijo, postanejo kazensko odgovorni. Norm Fost, profesor pediatrije z univerze v Wisconsinu, pa je dejal: »Edini način, da družine odvrnete od takšnega napačnega obnašanja, je kazenski pregon.« Terese Berceau, republikanka iz okrožja, v katerem je prišlo do pomembne sodbe, je izjavila: »Dolžnost staršev je, da otrokom zagotovijo zdravstveno oskrbo ne glede na njihovo osebno prepričanje in verovanje.«