Branje misli ne zahteva vedno namenske tehnologije.
Psiholog iz New Yorka, Marc Salem, zmore človekove misli razbrati na podlagi raznih fizičnih pokazateljev v telesni govorici. V tem smislu poudarja pomen konteksta, ki je osnova prepoznavanja. Seveda tehnologija omogoča bolj neposreden dostop do človeških možganov.
Izumitelj Philip Low razvija prenosno napravo za spremljanje električne aktivnosti možganov, imenovano iBrain. Z njeno pomočjo bi lahko ljudje z Lou Gehringovo boleznijo s pomočjo misli nadzirali virtualno dlan na računalniškem zaslonu.
Metode branja misli pa postajajo vse bolj prefinjene, saj nekateri nevroznanstveniki jezik možganov že prevajajo v angleščino. Tako Jack Gallant z univerze v Kaliforniji že sestavlja možganski slovar, s katerim bo mogoče prevajati misli v podobe in besede. Gallant in njegova ekipa so ljudem kazali različne podobe, hkrati pa merili aktivnost njihovih možganov, na podlagi katere so nato lahko rekonstruirali približke podob, ki so jih ljudje videli.
Razvijajo tudi slovar konceptov, ki bo omogočal ugibanje misli, ki jih v ljudeh vzbujajo videne podobe. Pospešen razvoj se giblje nevarno blizu meje neetičnega. Če je misli mogoče dešifrirati, jih je potemtakem mogoče tudi spreminjati?
