Ti zato pozivajo k bolj sproščenemu pristopu. Zahteve planetarne zaščite pomenijo znatna finančna bremena za morebitne odprave na Mars, kar naj bi pojasnilo, zakaj se vse od prenehanja delovanja dvojnih Nasinih Vikingov pred tremi desetletji na Rdečem planetu ni več vršilo tovrstno raziskovanje.
Nepotrebnost omejitev poskušajo določeni znanstveniki nadalje ovreči z menda neizpodbitnim dejstvom, da je življenje z Zemlje gotovo že našlo pot na Mars znotraj kamnin, ki so tja romale ob raznih trkih asteroidov z našim planetom.
Zato pravijo, da če mikroorganizmi z Zemlje lahko uspevajo na Marsu, to gotovo že počnejo; če tega ne zmorejo, je vsaka skrb odveč, saj tam očitno ne bi preživeli, tudi če tja pridejo s katero izmed odprav.
NASA in druge vesoljske agencije se pri snovanju novih odprav pokoravajo smernicam planetarne zaščite.
Tako je bil rover Radovednost pred izstrelitvijo steriliziran, s čemer naj bi zagotovili, da ne prenaša več kot 300.000 bakterijskih spor na katerem koli predelu, ki bi lahko omogočal prenos v marsovsko okolje.
Znebiti se vseh mikrobov je po besedah poznavalcev skoraj nemogoče. Zaokroženo naj bi cena sterilizacije posameznega plovila stala 376 milijonov evrov, s čemer pa je že mogoče financirati celotno odpravo.
