Količina vesoljskih razbitin pomeni tveganje za ekonomsko pomembne orbitalne regije. Upravljalci satelitov se tako osredotočajo na njihovo nadziranje. Trenutno vsi v vesolju prisotni predmeti človeškega izvora so rezultat približno pet tisočih izstrelitev od začetka vesoljske dobe.
Okrog dve tretjini katalogiziranih predmetov izvira iz orbitalnih razpadov – več kot dvesto štirideset eksplozij – in manj kot deset znanih trčenj. Leta 2009 sta trčila ameriški in ruski satelit, v katerem sta bila uničena oba, za njima pa je ostala velika količina razbitin – več kot dva tisoč dvesto zabeleženih fragmentov.
Znanstveniki ocenjujejo, da okrog Zemlje kroži devetindvajset tisoč kosov, večjih od desetih centimetrov; šesto sedemdeset tisoč kosov večjih od enega centimetra; in več kot sto sedemdeset milijonov kosov večjih od enega milimetra.
Vodja urada za vesoljske razbitine Evropske vesoljske agencije Heiner Klinkrad razlaga, da lahko kateri koli teh delcev poškoduje delujoče vesoljsko plovilo. Deset centimetrski kosi naj bi tako bili katastrofalni in pomenili le še več razbitin, ki bi ogrožale prihodnje odprave.
Dodaja, da je aktivno odstranjevanje razbitin nujno in da bi morale pri tem vzajemno delovati vse agencije.
