Leta 1996 je ameriško vrhovno sodišče izdalo prelomno sodbo, ki je Ernestu Arturo Mirandi priznalo kršenje petega in šestega amandmaja, potem ko je bil aretiran zaradi posilstva in ugrabitve.
Peti amandma aretiranemu prepreči, da bi nenamerno pričal proti sebi ali se okrivil; šesti mu zagotavlja pravno pomoč pri obrambi. Miranda je priznanje podpisal po urah zasliševanja, nikdar pa ni bil obveščen o pravici, da ostane tiho in da mu pripada odvetnik.
Leta 1984 je bila Mirandinam pravicam dodana pomembna izjema – če je javna varnost neposredno ogrožena, so osumljenčeve izjave na sodišču dopustne, tudi če mu ali ji Mirandine pravice niso bile razložene.
Izjema o javni varnosti je bila večkrat uveljavljena, največkrat v primerih terorizma. Tako naj bi bil Dzhokhar Tsarnaev, osumljenec za bombni napad na Bostonskem maratonu, izprašan, brez da bi mu prebrali njegove Mirandine pravice.
Tako je mogoče obtoženca zaslišati v primeru, če bi njegove izjave pomenile odpravo neposredne nevarnosti javnosti.
