Skupina znanstvenikov je podgane namestila v kletke z vrtljivimi kolesi, kjer bi se lahko gibale, nato pa spremljala, koliko časa je vsaka izmed njih preživela v gibanju v šestih dneh.
Sledilo je križanje šestindvajsetih najhitrejših podgan z šestindvajsetimi najpočasnejšimi. Selektivno parjenje je trajalo deset generacij, raziskovalci pa so odkrili, da je za potomce bolj aktivne linije obstajala desetkrat večja verjetnost rekreacije po lastni pobudi.
Raziskovalci so primerjali nivoje mitohondrijev v celicah mišic obeh skupin, fizične značilnosti in genetski profil.
Najbolje opazne razlike naj bi bile genetske – odkrili so šestintrideset genov, ki bi lahko igrali vlogo pri predispozicijah za aktivnost, sedaj morajo le še zaključiti kateri.
