Tradicionalni gala koncert, ki predstavlja bogato dediščino slovenske zabavnoglasbene zakladnice v izvedbi velikega revijskega orkestra, bo tokrat posvečen izjemnemu avtorskemu opusu kantavtorja Tomaža Domicelja. Voditeljica večera pa bo televizijska ikona Miša Molk, s katero smo se pogovarjali tik pred otvoritvijo 71. Ljubljana Festivala.
Preden se dotakneva očarljive glasbene dame, me zanima, katero popevko (ali skladbo) ste si nazadnje zavrteli.
Sem ravno delala red med mojimi cedejkami, je zmanjkalo polic in že ves teden poslušam vse od jazza, rocka, klasike … Na hitro, seveda. In sem jih razvrstila po žanrih. Zdajle bi težko izpostavila zgolj eno.
Kaj sicer radi poslušate, kdo vam od domačih glasbenikov najbolj poboža dušo?
Najbolj me dvigne ritem in bluz (R&B), od naših izvajalcev si pa zavrtim kar starejše cedejke Slovenska popevke. Imamo precej izvrstnih pevk in pevcev, včasih pa pogrešam malo bolj sodobne aranžmaje.
Kaj pa tuji glasbeniki?
Sem bolj naklonjena starejšim izvajalcem, kot so Tom Waits, pa James Brown, B. B. King, Joe Cocker, Lou Reed, Eric Clapton, Janis Joplin, Amy Winehouse ... ah, veliko jih je …
Menite, da se vam je z leti zelo spremenil okus?
Ja, včasih sem bolj poslušala rock, Rolinge, The Who, pa tudi rock 'n' roll in jazz. Pa seveda Buldožerje, Horizont, Bjelo dugme … Sem pa že kot zelo mlada spoznala jazz, ki mi sprva ni bil všeč, vendar sem imela dobrega mentorja, ki me je namreč naučil, kako poslušati glasbo, ki morda ni všečna ob prvem poslušanju. Tako se je moj okus spreminjal tudi skozi leta, ker sem ostala radovedna. Danes je pa zelo težko spremljati vse nove izvajalke in izvajalce, ker je produkcija ogromna.
Skozi leta dela na nacionalni televiziji ste spoznali premnoge glasbene ustvarjalce in hkrati mojstre popevk. Ste se od katerega v tem času kaj še posebej naučili?
V vsakem odnosu spoznaš tudi kaj novega o samem sebi. Predvsem so mi bile pa zanimive njihove zgodbe. Med čakanjem na snemanje ali pred prireditvijo so mi mnogi razkrili tudi intimne plati, globoka razmišljanja, pa ne samo o glasbi. Najbolj so me pa prevzeli njihov zanos, njihova strast na odru.
Kakšna uvertura v glasbeno poletje se nam torej obeta letos?
Tokrat bomo s festivalom Poletna noč praznovali 75 pomladi kantavtorja, kitarista, slavista in prevajalca Tomaža Domicelja. Povabili smo številne pevke in pevce, ki bodo predstavili njegove nepozabne popevke, Jamajka, Avtomat, Slovenskega naroda sin, pa seveda Danes bo srečen dan ... ali pa recimo pesem Banane, ki jo je včasih pela Neca Falk, tokrat pa jo bo predstavila izjemna Lara Baruca. Seveda bodo pesmi zazvenele v razkošni podobi Big Banda RTV Slovenija.
Tradicionalni gala koncert Poletna noč, ki se bo zgodil 20. junija na Kongresnem trgu, predstavlja otvoritev 71. Ljubljana Festivala.
Poletno noč bodo poslušalci lahko spremljali v neposrednem prenosu na Prvem programu Radia Slovenija - Prvi. Televizija Slovenija pa bo koncert predvajala v soboto, 1. julija 2023, ob 20. uri na TV SLO 1.
Katera Tomaževa skladba pa je vam najljubša?
To pa lahko brez premisleka takoj povem. Meni najljubša Tomaževa je Ko se zjutraj zbudiš. Se me dotakne zgodba te pesmi, kako tuji smo si včasih, ko zjutraj pogledamo drug drugemu v oči.
Domicelj skozi besedila skrbno neguje slovenski jezik. Kaj menite, kje je slovenska glasba danes, če ostaneva pri besedilih?!
Pozna se, da je Tomaž tudi slavist. Pomembno je namreč, da jezik čutiš, iščeš pomenske odtenke, skrbno izbiraš besede in jih tudi smiselno, predvsem pa pravilno uporabljaš. Na primer, zelo pogosto uporabljena beseda v naših popevkah je srce, no, s to imajo nekateri precej težav, zlasti v sklanjatvi v dvojini.
Kaj pa nam boste ponudili kot voditeljica tega izjemnega glasbenega večera?
Želim si prijetno druženje vseh, nastopajočih in občinstva, in da bo Tomaž užival na prireditvi, ki je namenjena njegovi ustvarjalnosti. Pa tudi s humorjem bom malo začinila povezovalno besedilo, saj ima Tomaž dober smisel za humor, Igor Bračič, ki snuje scenarij, pa sploh.
Letošnjo Poletno noč so poimenovali Srečen dan. Kdaj je za vas srečen dan?
No, ker govoriva predvsem o glasbi, ta nas vedno lahko požene v posebna razpoloženja. Lahko nas naježi, lahko gremo po robčke, lahko nas odrine v gibanje. Me pa sicer jezi ta diktat o sreči, ki naj bi jo nenehno doživljali in dokazovali in se temu imperativu podrejali.
Nesrečnih dni pa je, upam, čim manj oziroma da jih sploh ni ... Če pa že pridejo, kako jih preženete?
Zakaj bi jih sploh preganjali? Tudi slabši dnevi vzpostavljajo ravnovesje, harmonijo. Svet živi v sinusu, v krivuljah …
In kam vas bo vodila pot po Poletni noči?
Najprej v poletno jutro.
