Vsestransko nadarjeni glasbenik Nino Ošlak je poskrbel, da bo letošnje poletje plesno obarvano, saj je prav te dni izdal zelo živahno in malce drugačno pesem To je to. »Rad eksperimentiram in s pop glasbo mešam različne žanre,« pravi ob tem priljubljeni pevec, ki ima do konca leta v rokavu še vsaj en adut.
»Kot najstnik sem bil zelo nesamozavesten, ker sem bil zelo suh.«
Pred nami je vroče poletje, ko imamo na sebi precej manj oblačil kot sicer. Kako drzni boste to sezono glede na to, da na družbenih omrežjih niste preveč sramežljivi in večkrat pokažete izklesano telo.
Nekoč sem bil zelo sramežljiv, z leti pa se človek spreminja, oblikuje, tako in drugače. Ne bi rekel, da pokažem. Poletje je, vroče je, dobro se počutim v svojem telesu. Ne vidim težav v tem, če sem kdaj bolj sproščeno oblečen oziroma manj oblečen kot recimo pozimi. (smeh)
Kam vse pa jo boste mahnili to poletje?
Pravkar sem izdal novo pesem, zato bo prva polovica poletja zelo delovna – radijska turneja, veliko gostovanj, intervjujev. Poleg tega se intenzivno pripravljam na večji glasbeni projekt, ki bo jeseni, tako da bo dopust letos malo krajši in samo avgusta. Najbrž okoli mojega rojstnega dne, nekje v Grčiji oziroma zagotovo nekje na morju!
Koliko časa na dan sicer skrbite za postavo?
Šport je postal moj življenjski slog. Naj se sliši še tako klišejsko, ampak je res. Kot najstnik sem bil zelo nesamozavesten, ker sem bil zelo suh. Potem sem se intenzivno vrgel v telovadbo, pravzaprav me je za nekaj časa kar obsedla. Zdaj pa lovim ravnotežje tako kot na drugih področjih življenja.
Pazite tudi na prehrano?
Jem vse v zmernih količinah. No, s slaščicami sem v precej zapletenem razmerju. Zelo se imamo radi, prav zares. Je pa res, da se mi nikjer ne pozna, ker se veliko gibam. Pa tudi zelenjavo jem rad in je veliko pojem. Ravnovesje ali kako bi se reklo. (smeh)
Se vam zdi, da se je vaša postava z leti močno spremenila? Kot se spomnim, ste bili pred nekaj leti precej suhljati ...
Seveda, kot sem že omenil. Res sem moral spremeniti življenjski slog, ker se v svoji koži nekoč nisem dobro počutil. Danes je drugače, pa čeprav po nekih modnih »merah« seveda nisem ideal. Ampak če se dobro počutiš, se to izraža tudi skozi tvojo energijo, osebnost in to, mislim, odtehta največ.
Kako pa ste se glasbeno spremenili do danes?
Odrasel sem. Življenje mi je postreglo z bombonjero raznolikih dobrot – od sladkih do precej slanih, grenkih. Vse to te oblikuje, kar se kaže tudi v moji glasbi. In petju. Ko daš v življenju nekaj skozi, čutiš, zapoješ drugače. Ne govorim samo o vokalni tehniki, ki sem jo izpilil med študijem na glasbeni akademiji, ampak o tistih drugih rečeh v življenju, od ljubezni, prijateljev do kariernih izzivov.
Vam je bil kateri glasbenik ob tem vzornik?
Oliver Dragojevič me je navdušil že kot petletnega otroka. Zaradi njega sem začel igrati klavir, peti ... Ne bi rekel, da se po njem zgledujem, je pa zagotovo vplival na moje življenje, ker je v meni prebudil ljubezen do glasbe, ki me spremlja že zelo dolgo.
Kako danes gledate na svojo prvo pesem, ki ste jo izdali?
Z velikim ponosom, še vedno. Pravzaprav še bolj kot takrat. Drug čas, drugačen glasbeni izraz, zvok, tudi malo začetniške naivnosti, vse to ima svoj čar. In ko danes slišim kakšno pesem s svojih začetkov, se spomnim, koliko energije, volje in vztrajnosti me je spremljalo, saj je preboj težak, obstanek na sceni pa še težji. Skoraj 15 let ustvarjati, nastopati in snemati ni kar tako, kajne?
Bi za nazaj kaj spremenili?
Ničesar. Niti nima smisla spreminjati za nazaj. Tako je bilo in prav je, da sem šel skozi vse te izzive, to me je izoblikovalo tako v umetniškem smislu kot tudi osebnostno. Danes bi, zagotovo, napisal ali zapel drugače, a prav v tem je čar glasbe. Je odsev nekega časa, vzdušja, umetnikovega stanja ... In ja, mladost je norost. (smeh)
Ste ponosni na novo skladbo To je to, ki je bolj v poletnih ritmih?
Ideja za pesem se mi je utrnila med večerno vožnjo z morja. Sonce je ravno zašlo, jaz pa poln energije in veselja. Od in do življenja, v sebi. Ne zgodi se pri vsaki pesmi, da si točno zapomnim, kakšne volje sem bil, kje sem bil, no, tukaj pa je bil ta moment zares poseben. In pesem se je kar izstrelila iz mene. Pozneje sem seveda to osnovno idejo nadgradil, najprej doma, ob klavirju (brez svečke – tak romantik pa nisem) (smeh), nato pa še v studiu. Želel sem to veselje do življenja in vseh njegovih lepih trenutkov deliti s poslušalci ter vse skupaj prenesti v zvok.
Če se ne motim, je pesem dobila tudi videozgodbo.
Videospot, moj že 20. po vrsti, bo izšel po izidu vaše revije, in sicer v torek, 20. junija. Je minimalističen, nabit z energijo, z močnimi, energičnimi barvami. Snemali smo v Cukrarni, ki daje umetniku ogromno navdiha, hrkati pa svobode, da lahko s sliko prikaže poseben, unikaten prostor in ambient. Navdušen sem, kako je moj režiser Niko Karo ujel dobre momente, čeprav sem dan pred snemanjem obležal z zares visoko temperaturo (skoraj 40). Zjutraj nisem vedel, ali bom sploh lahko stal na nogah, a sem na koncu zbral moči in zdržal skoraj deset ur snemanja.
Ste kdaj prešteli vse pesmi, ki ste jih ustvarili tako zase kot za druge?
Okoli 150 pesmi sem napisal, posnel do zdaj. Od tega je okoli 40 mojih, z vseh treh albumov in nekaj svežih, ki še niso dobile CD-oblike, veliko pa jih je nastalo skupaj in za moje glasbene kolege, za katere sem produciral: Heleno Blagne, Nušo Derenda, Tilna Lotriča, Bepop in številne druge.
Posebna skladba pa vas čaka jeseni, in sicer na Popevki ... kako vas je pot zanesla v festivalske vode glede na to, da niste ravno »festivalski« pevec?!
Po hitrejši pesmi bom jeseni na Popevki zapel balado Med nama. Nikoli ne reci nikoli, pravijo. No, kot mlajši sem bil »pameten« in sem velikokrat rekel, da me to ne zanima, zdaj pa imam pesem, ki je zares čutna in hkrati pompozna, ki potrebuje orkester ... pa sem si rekel, zakaj pa ne!
Kaj pa poletne Melodije morja in sonca? Pridejo na vrsto prihodnje leto ali pač (še) ne?
Ko bo prava pesem, ja, mogoče. (smeh)
»Življenje mi je postreglo z bombonjero najrazličnejših dobrot – od sladkih do precej slanih, grenkih.«
