Na poti v Slovensko filharmonijo, kjer smo snemali intervju, me je Urška Vučak Markež vprašala: »Kaj ti maš to prav vprašanja pripravljena? Res?« In nekaj mi je reklo, da intervju z Urško, Majo Martino Merljak in Sašem Klančnikom, igralci v komediji Ljubezen gre skozi želodec, ne bo čisto običajen. Kar je sledilo, je bil spontani 30-minutni stand up (čeprav so sedeli), ki nas je vse, ki smo bili za kamero, ves čas silil v hihitanje, in ko se nismo več mogli zadrževati – smeh. Ker je smeh pol zdravja, je tukaj prepis dela spontanega šova (ne intervjuja), obarvan z lepimi slovenskimi narečji, ker sicer ne bi bil razumljiv.
Kaj vas je pritegnilo v materialu, da ste se odločili za sodelovanje?
Urška: Ja Čampi naju je pritegno. Oziroma, čaki, uradno moramo rečt. Jernej Čampelj - Čampe – l – j ! No, drugač je pa Čampi. On je naju s Saškom pritegno, no … mene je.
Saša: Čaki … kako te prtegnu? (smeh)
Urška: Okol uhe me ni prtegno, lepo me je vprašo. Reko je – a - b? Pa sem rekla B!
Še preden si prebrala tekst?
Urška: Ni blo treba brat, če je reko – nekaj takega bo, kak si ti. Pa sem si mislila, to bo super. Punca ma glavno vlogo. Rekel je, da mi to ne bo težko igrat, pa fajn lik je, ne? Ma tak fajne karakterne lastnosti. Takoj moje naslednje vprašanje je blo– kaj se kaj je? Je reko – seveda! Urška Saši: Je tebe tudi tak pritegno?
Saša: Ja …verjetno ja.
Urška: Al je reko – Urška pride!
Saša: Ja, točno tako je bilo. Tak me je prtegnu! Pa vas, Maja?
Maja: Men je pa težil. O moj bog, kako mi je težil! Samo mi je res težil … Ne, veš kako … pritegnu me je tako, da mi je oblubu, da bom lahko spremenila vse po svoje.
Krasno in glede na to, da igraš dva lika …
Maja: Tri … ti bom dala dva … kje si dobila to informacijo?
Ja v PR besedilu sem prebrala.
Maja: O moj bog, zamenjat PR (smeh). Katera?
Se pravi, igraš mamo in pa bivšo ženo .. Maja: Kaj pa kelnerca? Kaj pa kelnerca, a?
Maja: Hmm … zaenkrat še ne, ampak hvala, že imam idejo, kje bom v predstavi še kaj dodala. Tiho, Čampi, saj sva zmenjena.
Urška: Pa kak? Meni je reko, da bom jaz glavna. Urša, pridi, da boš glavna! Pa kak sn glavna, če ma ona tri vloge, pa vse spreminja?
Saša: Pa kaj? Ona ima tri vloge, ti si pa glavna.
Urška: Pa glih je rekla, da si bo dodala spet nekaj. Zaj je tak, da že moramo vse krajšat. Meni krajšamo, da ona lahko fse pove, kaj hoče.
Maja: Ma ne, no! Jaz pač moram med publiko, ker je treba pač nekaj nardit na odru, in zato moram med publiko in tko mam pač plac, kaj … mam plac! Ni to zdaj kr tko, da sem si zmislna. Rabim zapolnit in bom pač zapolnila po svoje - tko da bom dobila tringelt.
No, ti bom še jaz dala mal placa, ker vidim, da te ne pustijo do besede. Dva zelo različna lika igraš. Metino mamo in Bojanovo bivšo ženo. Kako bi ju opisala in kako sta si morda podobni, katere skupne lastnosti imata?
Maja: Podobni sta si definitivno v tem, da grenita življenje tema dvema ubogima karakterjema (smeh). Res sta boga, ne, res sta! Jima je kr hudo v življenju, priznam. Drugače sta si pa ful različni. Mama … hja, mama … ona ima tako zelo posebno logiko … ful si želi vnuka. Ni važn, s kom, kako, glavno, da vnuk pride. In ima take, zelo zanimive argumente za to. Z nekaterimi se celo strinjam. Pia ima pa rada jogo, pa zdravo življenje, pa ufurana je v pozitivo! Včasih tudi kakšno klobasico naredi na WC-ju … pa tko.
To potem pomeni, da nič ne je, ker je na vsake toliko časa klobasica?
Maja: Ne, je, je! Solatke pa v tem duhu. Glede na to, da je vegetarijanka, ona v bistvu zlo veliko klobasic nardi na WC-ju, na predstavi sicer samo eno, ampak kolikor jaz vem, ti, ki so vegetarijanci, zlo velik kakajo. Kam smo mi to zdaj šli … o moj bog! Saj boste to kaj zmontiral?
Jaz vam samo sledim.
Maja: Pa dons smo se zmenil, da bom jaz lepa, vidva pa govorta, no!
Pa tvoj lik, Urška?
Urška: Saj sem rekla – super je! Ona je kar mlajša od mene, to se mi dopade. Potem še ... je v bistvu luštna punca, pametna punca …
Maja: Ki bi rada imela enga, ki bi jo imel rad zaradi njene notranjosti, ne zato, ker tako dobr zgleda!
Maja: O, pa ful ma en tak lep odnos s hladilnikom …
Urška: Pa kaj se zdaj spet vtikuješ ti v moj hladilnik? Zato ker samo jaz lahko iz njega vun jem. Vidiš, ona je ljubosumna. Nič ne more v resnici jest pametnega v predstavi. Ona lahko samo zadaj na skrivaj je, jaz pa lahko jem pred vsemi.
Pa tvoj lik, Saša? Malo se mi smili, da gleda ti dve ženski v predstavi.
Saša: Ja, glej, naj povem …
Urška: Strašno seksi lik ima.
Saša: Najprej bom reku … pa da … zdaj se pa ti vtikuješ! (smeh) No, ok, to lahko še enkrat poveš.
Urška: Da si seksi? Saj je! Strašno seksi je. Jaz tak uživam v enem delu predstave, ko je še posebej seksi.
Saša: Ja, to sem hotu rečt, da je bolj vizualno moj lik, če si predstavljate ali pa če me vidite, a ne … visok, suh, čez prsi narobe obrnjen trikotnik, a ne … z dolgimi lasmi. (se obrne k Urški) A me ne vidiš tko? No … saj mogoče sem pa bolj tak, pravilen trikotnik (smeh).
Urška: Meni se tud zdi, da trikotnik nisi prav obrno (smeh). No, čeprav jaz sn pa bolj krogec, veš.
Saša: No, drugač je pa moj lik en bolj tak … revež. Pia je moja bivša žena, pa morda bodoča.
Maja: No, zdaj pa zares. Par stvari moramo pa res povedat. Nekaj, kar je pomembno - ta dva sta ena taka dva res zelo pristna …
Urška: Pa ne smeš fse povedat!
Maja: Ne, to moram povedat!
Urška: Ok, te bom vstaula, če bo preveč.
Maja: Zdaj pa čisto zares. V poplavi teh trendov, kako moramo biti vsi samo lepi in zdravi, srečni, in to je vse, kar šteje v življenju … saj je res, da je fajn, da smo zdravi in da nas na to opozarjajo v življenju, ampak se mi zdi, da gremo včasih s temi trendi tudi mejčken čez vse meje, in to lahko marsikomu povzroča tudi hude psihične bolečine. Nekaterim je težko biti suh pa srečen pa lep pa zdrav - in to nonstop! Kar mi je všeč v tej predstavi, da se dotakne tega, da ta dva karakterja nekako ostajata trdno na svojih tleh in sledita svoji špuri. Ja, pač imata preveč kil, saj se zavedata, da jih imata! Nista glih instagram podobi v ničemer - pa kaj! Tko ful lepo reče .. aja, tega ne smem povedat.
Urška: To lahko.
Maja: Ja, to lahko povem. Rajši sem 60 let srečna kot 90 let tečna. In če si se odločil, da boš užival in živel življenje z vsem, kar ti daje, super. To je pač ena od poti. In zaradi tega nisi nič slab, če si se odločil za to pot. To se mi zdi eno tako lepo sporočilo te predstave.
Urška: In na koncu celo vidiš, da edini, ki je suh v tej predstavi (kaže na Majo), je strašno tečn. Je tečna mama, je tečna bivša žena, je tečna kelnerca. Midva sma pa ful fajn. To zato, ker lahko jema.
Urška: Že to našteto se mi zdi zelo pomembno. Ker dans, se mi zdi, so ljudje čist zategjeni. In že to, da se ti lahko malo sprostiš, ja, hvala bogu za to. No, že dihanje bi jih ful sprostilo, samo ljudje si nea dajo rečti, da se tud tak lahko dobro skoz pride. To, da se nasmejijo, pa da nekaj odvržejo s sebe, to meni že v osnovi dosti pomeni. Po drugi strani, kaj se pa tiče kilaže pa to. Jaz o tem sploh ne razmišlam. Tisti, keri ma preveč kil, ma sigurno zelo močen odnos s hrano. To je stoprocentno res. Ker ljudje pa smo potrebni odnosov, saj smo človeška bitja in brez tega ne gre. Zato eni mogoče malo, kak bi rekla, izkoristimo ta odnos s hrano, ker nam daje precej prijetna občutenja. Lahko bi jih dobili s kakšnim drugim odnosom, ampak ker to dobimo s hrano, jaz mislim, da to malo izkoristimo. Tudi Meta (lik) je taka … ona ima odnose z vsem in vsemi.
Maja: Ampak ona je en tak lep človk.
Urška: Ja, ampak ima odnos s stvarmi. Ampak vsi občutki so pozitivni. Vidiš … sploh nisem razmišljala o tem sporočilu … to sporočilo mi je všeč, da ti ni treba imet sploh nobenih zadržkov, ne glede na to, kaki si. Bodi iskren. Taki, kot si – si. Ne morem jaz zaj bit nekaj tretjega.
Saša: Tako, kot je Urška rekla. To je v bistvu to. Ker jaz to vidim tudi pri publiki. Ker dones smo pač itak vsi preobremenjeni z raznimi dietami in gor in dol, a ne. Potem pa vidijo taka dva, ki se prav nič ne sekirata, če mata kakšno kilco preveč, in se tudi oni počutijo boljše v svoji koži.
Urška: Ko vidijo, da midva nekaj pojema in nama gladko dol visi, kdo naju gleda. In vidiš, da si gledalci mislijo – joj, mi bi tudi. Res, kar začutiš, kak bi oni z nama vkup to zaj jedli, če bi se dalo. Ampak v resnici pa gre za to, da bi tudi oni najrajši bili to, kar so, da se ne bi rabli pretvarjat.
Zgodba avtorja in režiserja Jerneja Čamplja vas bo nasmejala in vas hkrati spodbudila, da stopite iz okvirov, ki vam jih narekuje zunanji svet, si upate biti to, kar ste, se poslušati in se imeti radi.
