Mladi za podnebno pravičnost so na današnjem tako imenovanem Podnebnem štrajku pod geslom 'Obljube razne, še vedno prazne' zahtevali socialno pravičen in bolj ambiciozen zeleni prehod. »Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo resnejše spopadanje s podnebno krizo in konkretne ukrepe. Dovolj je besedičenja, skrajni čas je za dejanja!« so zapisali v svoji izjavi in dodali, da imajo podporo tako posameznikov in posameznic kot gibanj, kolektivov, sindikatov, nevladnih organizacij, izobraževalnih ustanov.
V svojih govorih so podprli podnebni boj in poudarili, da brez socialne pravičnosti tudi podnebno nevtralna prihodnost ne obstaja. »Dejstvo je, da je boj za podnebno pravičnost le eden izmed medsebojno povezanih bojev, proti katerim se moramo vsi, ki si želimo ustvariti boljši svet, boriti skupaj. Boj za podnebje ni in ne sme biti boj le peščice ljudi. Na mrtvem planetu ni cest, ni zakonov, ni interesov, ni dobička. Znanost ne dvomi - katastrofalne posledice podnebnih sprememb so naša prihodnost. Le vsi skupaj lahko ustavimo sistem, ki stremi zgolj k pridobivanju čim večjega dobička in k neskončni gospodarski rasti, kar je na planetu z omejenimi viri nevzdržno. To ni le protest proti izkoriščanju našega planeta, temveč tudi proti nenasitni pošasti nebrzdanega kapitalizma, ki uničuje našo prihodnost. Zavedamo se, da so javne dobrine, kot so javni prevoz, javno šolstvo, javno zdravstvo, javna stanovanja in javne površine, ne le cenejše in bolj solidarne, temveč tudi podnebju edina prijazna alternativa. Za njihovo ohranitev in razširitev se bomo borili še naprej,« sporočajo.
Pri nas so protestirali v Ljubljani in Mariboru, protesti pa so potekali tudi po več kot 300 mestih po celem svetu. Podnebni štrajk se je v Ljubljani pričel na Kongresnem trgu, kjer je v uvodnem nagovoru prisotne na štrajku pozdravila članica gibanja Mladih za podnebno pravičnost (MZPP) Pia Zupančič: «Borimo se za pravičen zeleni prehod. Ki bo v skladu z roki, na katere opozarja znanost, in ki bo spremenil sistem produkcije in potrošnje v takšnega, ki bo na prvo mesto postavljal potrebe ljudi in narave, ne pa kapitala. Ki bo preobrazil odnose med ljudmi v smeri sonaravnosti, sodelovanja in solidarnosti.« Svoje pa so povedali tudi ostali: Katja Štefanec, predstavnica Parade ponosa, Luka Stegne, predstavnik Lista demokratičnega študentstva, Maša Hawlina, predstavnica Zadrugatorja in Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus. Nato so se odpravili do uprave Petrola. Protest se je uradno zaključil pred Plečnikovim stadionom za Bežigradom, kjer so odprli vrata stadiona in na njem zasadili drevesa ter ga ponovno otvorili kot javni mestni park.
Udeležence protesta na Plečnikovem stadionu za Bežigradom je popisala policija - kot pišejo na N1, zaradi vdora na zasebno zemljišče in motenje posesti. Policija je popisovala naključne osebe, med njimi tudi dijake in dijakinje, pa so zdaj sporočili Mladi za podnebno pravičnost in dodali: "Na današnjem podnebnem štrajku so ob samem koncu protesta policisti preverjali identiteto prisotnih naključnih protestnikov, protestnic ter tudi novinarjev in si njihove osebne podatke zapisovali. Šlo je za povsem miren in nenasilen shod, zato ne razumemo, niti nam ni bilo pojasnjeno, zakaj je se je policija odločila ukrepati na takšen način. Policija nas na popisovanje ni niti opozorila. Boj za podnebno pravičnost mora biti boj nas vseh! Tovrsten odnos policije strogo zavračamo, predvsem zato ker so bile v večji meri legitimirane dijakinje in dijaki, kar dojemamo kot hud pritisk na mlade, ki niso finančno neodvisni. Mladi se borimo za prihodnost, za javno dobro, za zeleni prehod in za podnebno pravičnost, oblast, policija in kapital pa nas pri tem očitno želijo ustaviti."
V Mariboru se je podnebni štrajk začel na Trgu svobode z uvodnim nagovorom Mariborske sekcije Mladih za podnebno pravičnost. Govore na različnih točkah po mestu so imele tudi prostovoljke in prostovoljci Pekarne Magdalenske mreže ter predstavnik Mladih za podnebno pravičnost Pomurje.
29 zahtev Mladih za podnebno pravičnost
Mladi za podnebno pravičnost so tudi predstavili kratek povzetek zahtev, ki jih je skupaj 29. Govorijo o energetiki, o radikalnem zmanjšanju porabe energije, o pravičnem prehodu ob zaprtju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, ter čimprejšnjem prehodu na obnovljive vire energije. Naslavljajo tudi socialno problematiko, saj je osrednje načelo njihovih zahtev, da ukrepi za zeleni prehod ne smejo poslabšati življenja ljudi, ki niso odgovorni za podnebno krizo in ne smejo nositi bremena prehoda v podnebno nevtralnost. Zahtevajo reševanje stanovanjske problematike z gradnjo novih energetsko učinkovitih stanovanj in prenosom presežka stanovanj v javni fond ter skupnostih sončnih elektrarn. Govorijo tudi o nujnosti vzpostavitve kakovostnega in cenovno dostopnega javnega potniškega prometa. Država mora nehati vlagati v fosilni kapital in ta sredstva nameniti za zeleni prehod. Omenjajo tudi demilitarizacijo in skrb za podnebne migrante, da kmetijstvo postane sonaravno ter da država poskrbi za ohranjanje in spodbujanje biodiverzitete pri nas. svojih govorih so podprli podnebni boj in poudarili, da brez socialne pravičnosti tudi podnebno nevtralna prihodnost ne obstaja. »Dejstvo je, da je boj za podnebno pravičnost le eden izmed medsebojno povezanih bojev, proti katerim se moramo vsi, ki si želimo ustvariti boljši svet, boriti skupaj. Boj za podnebje ni in ne sme biti boj le peščice ljudi. Na mrtvem planetu ni cest, ni zakonov, ni interesov, ni dobička. Znanost ne dvomi - katastrofalne posledice podnebnih sprememb so naša prihodnost. Le vsi skupaj lahko ustavimo sistem, ki stremi zgolj k pridobivanju čim večjega dobička in k neskončni gospodarski rasti, kar je na planetu z omejenimi viri nevzdržno. To ni le protest proti izkoriščanju našega planeta, temveč tudi proti nenasitni pošasti nebrzdanega kapitalizma, ki uničuje našo prihodnost. Zavedamo se, da so javne dobrine, kot so javni prevoz, javno šolstvo, javno zdravstvo, javna stanovanja in javne površine, ne le cenejše in bolj solidarne, temveč tudi podnebju edina prijazna alternativa. Za njihovo ohranitev in razširitev se bomo borili še naprej,« sporočajo.
V Ljubljani, Mariboru in 300 mestih po svetu
Pri nas so protestirali v Ljubljani in Mariboru, protesti pa so potekali tudi po več kot 300 mestih po celem svetu. Podnebni štrajk se je v Ljubljani pričel na Kongresnem trgu, kjer je v uvodnem nagovoru prisotne na štrajku pozdravila članica gibanja Mladih za podnebno pravičnost (MZPP) Pia Zupančič: «Borimo se za pravičen zeleni prehod. Ki bo v skladu z roki, na katere opozarja znanost, in ki bo spremenil sistem produkcije in potrošnje v takšnega, ki bo na prvo mesto postavljal potrebe ljudi in narave, ne pa kapitala. Ki bo preobrazil odnose med ljudmi v smeri sonaravnosti, sodelovanja in solidarnosti.« Svoje pa so povedali tudi ostali: Katja Štefanec, predstavnica Parade ponosa, Luka Stegne, predstavnik Lista demokratičnega študentstva, Maša Hawlina, predstavnica Zadrugatorja in Tea Jarc iz sindikata Mladi Plus. Nato so se odpravili do uprave Petrola. Protest se je uradno zaključil pred Plečnikovim stadionom za Bežigradom, kjer so odprli vrata stadiona in na njem zasadili drevesa ter ga ponovno otvorili kot javni mestni park.
Mladi za podnebno pravičnost so tudi predstavili kratek povzetek zahtev, ki jih je skupaj 29. Govorijo o energetiki, o radikalnem zmanjšanju porabe energije, o pravičnem prehodu ob zaprtju Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, ter čimprejšnjem prehodu na obnovljive vire energije. Naslavljajo tudi socialno problematiko, saj je osrednje načelo njihovih zahtev, da ukrepi za zeleni prehod ne smejo poslabšati življenja ljudi, ki niso odgovorni za podnebno krizo in ne smejo nositi bremena prehoda v podnebno nevtralnost. Zahtevajo reševanje stanovanjske problematike z gradnjo novih energetsko učinkovitih stanovanj in prenosom presežka stanovanj v javni fond ter skupnostih sončnih elektrarn. Govorijo tudi o nujnosti vzpostavitve kakovostnega in cenovno dostopnega javnega potniškega prometa. Država mora nehati vlagati v fosilni kapital in ta sredstva nameniti za zeleni prehod. Omenjajo tudi demilitarizacijo in skrb za podnebne migrante, da kmetijstvo postane sonaravno ter da država poskrbi za ohranjanje in spodbujanje biodiverzitete pri nas.
