Z njenimi intervjuji se po navadi mučim in ne vem, kako daleč lahko posežem s svojimi vprašanji, zlasti zato ker je Molkova vedno skrbno čuvala svojo zasebnost in skrbela za svojo javno podobo.
Ne vidimo vas na televiziji. Kaj danes počne Miša Molk?
Malo delam kot teta iz ozadja, napišem kakšno mnenje, za katerega me kdo prosi, čeprav uradno nisem nikogaršnja svetovalka, sicer pa vodim tečaje za nastop pred kamero v okviru naše akademije za izobraževanje.
Oddaje Z Mišo na nacionalni televiziji nimate več od lani, ko je vaša oddaja padla v sistem varčevanja in so jo ukinili?
Da, res je, kmalu bo leto dni. Moj zadnji intervju je bil s pianistom Aleksandrom Gadžijevim, in ko sem se že dogovarjala z naslednjim gostom, mi je po elektronski pošti producentka oddaje sporočila, da oddaje Z Mišo ni več v načrtu. To je bila odločitev takratnega vršilca dolžnosti direktorja televizije Valentina Areha. Nikakor ni šlo za varčevanje, saj je bila oddaja Z Mišo ena najcenejših; ustvarjali smo jo zaposleni v hiši, gostje niso prejemali honorarja; šlo je preprosto za to, da v ta termin vstopi nekdo, ki ima podporo vodstva in bolj predvidljiv izbor gostov. No, takrat so tudi premaknili oddajo Intervju na drugi program TV SLO in jo pozneje vrnili na prvega. Eno samo neučinkovito eksperimentiranje s slabimi posledicami.
Da, tako je bilo v programskem načrtu. Pozneje pa je bilo izgovorov veliko. Šlo je preprosto za to, da te stisnejo v kot in pričakujejo, da rečeš »dost mam«.
Ena vaših zadnjih oddaj je bila oddaja z igralko Mio Skrbinac, ki je močno odmevala v javnosti. Mnogi so vam takrat zamerili brezčutnost, s katero naj bi razkrili igralkino spolno umerjenost. Bi danes ravnali drugače?
Nikakor. Bi pa umestila takoj po njenem sprenevedanju tudi posnetek pogovora v Pritličju z naslovom Lezbijke v uprizoritvenih umetnostih, kjer jo voditeljica pogovora napove kot »eno izmed redkih deklariranih lezbijk na gledališki sceni«. Takrat zaradi minutaže tega inserta, ki je bil eden od virov za mojo pripravo pogovora, nisem umestila v pogovor. Žal mi je. Ker se je zdelo, da vdiram v intimo gostje, ki je sicer že javno spregovorila o tem, da je ženska v teatru le seksualni objekt; in zaradi njene izjave, da »lezbijka pač ni ženska«. Poudarila je tudi, da ni skrivnost, da je lezbijka in da ona s tem nima težav. Tudi med pogovorom, ki sva ga imeli pred snemanjem, sem ji to omenila. V studiu pa … Hmm … šok in igra solz. Izjemno spoštujem produkcijo dogodkov v Pritličju, odpira številna vprašanja, pogovore, ki jih drugje ni zaslediti, zato se mi je ta vir izkazal kot izjemna podpora pri pogovoru z Mio, da bi poskušali vsaj malo ovreči predsodke in nalepke. In opozorili na ovire. To je bil moj namen.
Ne, je ne pogrešam, čeprav se dobro druživa in odlično razumeva. Včasih se ji jaz odpovem, včasih se ona meni. Vmes sem bila tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, pravzaprav sem to funkcijo prva vzpostavila, pa sem z veseljem opravljala to delo. Če s tem medijem živiš, jaz sem pravzaprav odraščala z njim, ga imaš rad zaradi kompleksnosti načina dela in zavedanja, da sam ne zmoreš ničesar speljati, če nimaš dobrih sodelavcev. Tu gre nenehno za velik napor in sposobnost razumevanja medija in ljudi.
Opazila sem, da javno podpirate stavko novinarjev vaše hiše, ki traja že od lanskega maja. Kako vi vidite razmere v njej?
Povsem preprosto. Za javno RTV SLO gre! Poskusi podreditve največjega javnega medija politiki že dolgo niso več poskusi, ampak vsakdanja praksa. Realnost. In, brez sprenevedanja, ne gre zgolj za politike, vodstvo RTV SLO in nekateri člani programskega sveta, ki jih je takrat nastavila politika, še vedno kadrujejo in brez preciznega strokovnega vpogleda v razvoj medija spišejo ter požegnajo celoletni programsko-produkcijski načrt. Zato se stavkovne aktivnosti nadaljujejo in zaostrujejo, ker pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev niso prinesla nobenih rešitev. Mimogrede, veliko dobrih novinarjev iz naše hiše je odšlo, pa so bile interpretacije, češ šli so zaradi boljših plač. To je bilo izjemno žaljivo. Iskali so boljše razmere za delo, zvišanje produkcijskih in programskih standardov, predvsem pa novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo.
Ne morem mimo dejstva, ki ga opažam na naših televizijah, da vodstva nočejo na televizijskih ekranih videti starejših novinark ali voditeljic, razen če niso moškega spola. To se širi tudi v medije. Ali ste morda tudi vi opazili, da se vas televizija otepa zaradi let?
Ne vem. Tega občutka nimam … Leta so tu, a veliko so mi dala. Če bi ostala v razvedrilu, bi morda lahko vsebinsko in voditeljsko še marsikaj naredila; kot Rafaella ali Oprah. Ampak prav gospa Ljerka Bizilj, takrat direktorica TV SLO, me je iz tega programa pregnala, češ da se za dame najinih le ne spodobi, da bi delale v razvedrilnem programu. In me je pustila brez dela.
Razvedrilni program RTV, kjer ste tudi vi večinoma ustvarjali, je trenutno zelo okrnjen. Ne morem, da ne bi opazila, da je narodnozabavna glasba v programu zelo zastopana, drugih 24, 25 zvrsti glasbe, od rocka, popa do jazza, sploh ne omenja, kar kaže, kot da jih ni. Kako smo prišli do tega?
Z ideologijo preprostosti, s sprenevedanjem, spoliranimi nasmehi, ponarejenim veseljaštvom, ki se dobro trži. To je sprenevedava idiličnost! Vsega, kar je izginilo, mi je žal. Videostopnic, Rončela, Aritmije, oddaje Sobotna noč, tiste o rocku … Glejte, kar zadeva glasbeno ustvarjalnost in spodbujanje tega, smo povsem zavozili. Kje bomo dobili mlade gledalce? Pogovarjala sem se z urednikom švedske javne televizije, ki je produciral oddaje za mlade, ki so imele razmeroma nizko gledanost, zato sem ga vprašala, komu so torej namenjene te oddaje. In je rekel, da tistim gledalcem, ki ji še nimajo, morajo pa jih oni ustvariti.
Pojma nimam, ker sama sebe nikdar nisem spravila v kakšen okvir, tudi se ne bi krancljala kot močna, lepa in pametna. Je pa res, sama s seboj sem v redu. Predvsem sem nekonfliktna, ker vem, da smo si zelo različni. Po naravi sem prijazna in ljubezniva; drugačnost mi je blizu; velikokrat se vprašam, kako bi pa ti ravnala v tej situaciji? Ko pa začutim prevaro, znam biti neprijetna in odločna. Ne prenašam ravno dobro počasi mislečih, zakodiranih, sovražnih in sprenevedavih ljudi. Če sem v dobri kondiciji, in če imam možnost, se jim ognem. Če pa ne gre, povem, in to na glas!
Žal bi mi bilo, če vas ne bi več gledala po televiziji. Pogrešam voditeljice vašega kova. Kakšne so vaše želje, kar zadeva televizijskokariero? Je še kakšen izziv? Sogovornik, ki vas mika?
Hvaležna se vam za kompliment, ki ga z veseljem sprejemam, ampak bom popolnoma iskrena. Stanje, v katerega se je namenoma in s ciljem zapredla RTV SLO, ni stanje, je gibanje, je upogibanje, je odrezovanje in natezanje brez vizije. Takšen pristop nima napredka ne v produkciji in še manj v programski viziji, ki bi morala imeti načrt vsaj za tri, če ne za pet prihodnjih let. Kako naj upam, v tej zmedi nezanesljivega in malomarno začrtanega celoletnega programa, ki ne seže dlje kot za nekaj mesecev, na vrnitev oddaje, kaj šele na novo?!
