Nekoč ena najboljših slovenskih rokometašic, dvakratna evropska klubska prvakinja s Krimom, dolgoletna reprezentantka Slovenije; danes direktorica omenjenega športnega velikana iz Slovenije, žena in mati. Deja Ivanović (prej Doler) je pojem uspešne ženske.
Na svoji karierni poti ste bili profesionalna športnica in v zadnjih letih poslovna ženska. Katera služba je težja, katera vam ljubša?
Življenje športnice in moje življenje danes je povsem drugačno. Zdaj, ko sem malo bolj zrela in na drugi strani, torej skrbim za to, da lahko igralke nemoteno delajo in vse deluje, kot mora, vidim, da je najlepše biti športnik. Seveda so poškodbe, pritiski in vse drugo, ampak si v kalupu, delaš, treniraš z vsem svojim bitjem, da si čim boljši. O vsem drugem pa ne razmišljaš. Šele v tej vlogi vidim, kakšen ustroj je zadaj, da lahko klub deluje na tem nivoju, kot deluje Krim.
Ste že med rokometno kariero vedeli, da si drugo kariero želite graditi v pisarni športnega kluba?
To je prišlo spontano. Doštudirala sem ekonomijo, tako da sem vedela, da bom delovala v ekonomskih vodah. Ob koncu kariere sta mi tedanja predsednik kluba, gospod Zavrl, in direktor ponudila možnost, da bi se uvajala v vlogo funkcionarke v klubu. Razen nekajletne pavze, ko sem delo opravljala na ministrstvu, kjer sem dobila super izkušnje, sem v tem klubu od otroštva.
Športnik je bil tudi vaš partner. Je bilo težko usklajevati vajini karieri z družinskim življenjem?
Včasih je tako še lažje, ker športnik športnika razume. Način življenja je povsem drugačen od vsakdanjika normalnega smrtnika. Se pa je treba veliko bolj prilagajati. Usklajevanje je prisotno tudi po koncu najinih športnih karier, sploh ker so zdaj na prvem mestu otroci. Brez pomoči dedkov in babic bi bilo veliko težje. Nimajo vsi tega privilegija.
Eden od stebrov EP v Sloveniji, katerega ambasadorka ste, je opolnomočenje žensk. Se vi kot športnica, športna funkcionarka, počutite opolnomočeno v primerjavi z moškimi, kakšne so vaše izkušnje?
Tega ne razumem kot poudarjanja enakopravnosti, ker enakopravni smo že veliko let. Gre za to, da moški in ženske skupaj delujemo odlično. Eni brez drugih ne moremo. Vsak pa na svoj način opravlja delo, posle. Oboji dobro. Zato: sobivanje obojih, absolutno, dajanje priložnosti kompetentnim ženskam, absolutno. Ne pa za vsako ceno zaradi zadovoljevanja nekih norm, torej samo zato, da bo dovolj žensk v nekih odborih, podjetjih itd. Nikakor na silo, sposobne in prave osebe pa morajo dobiti priložnost.
Imate pa ženske glavno besedo na Euru v Sloveniji. Vam je kaj žal, da ga niste dočakali na igrišču?
Absolutno. Velik privilegij in danost je, da imaš veliko športno tekmovanje doma, pred svojo publiko. To je dar redkim generacijam. Prepričana sem, da bodo ta naša dekleta kak kakovostni primanjkljaj v primerjavi z drugimi vrhunskimi reprezentancami ravno s tem nadoknadile. Dajmo, stopimo skupaj in bodrimo naše junakinje, kot smo večkrat že dokazali, da znamo. Res apeliram na ljudi, da gremo na prvenstvo. Ne samo na zaključne boje, ampak že prej. Ker si dekleta zaslužijo podporo, tudi za nas pa je to priložnost, da smo del lepega dogodka.
Predsednik RZS Franjo Bobinac je dejal, da sploh ne dvomi o preboju Slovenk iz predtekmovanja v Celju do glavnega dela v Ljubljano, potem pa morda v izločilne boje. Vaša pričakovanja?
Reprezentance, s katerimi se bomo pomerili v Celju, so odlične. Treba bo biti na maksimalnem nivoju in brez poškodb, da nam uspe preboj v Ljubljano. Absolutno verjamem v to, opozarjam pa, da bo že v Celju zelo težko. Pojdimo korak za korakom, sanjskih napovedi nočem dajati, da ne nalagam pritiska na dekleta. Imamo pa dobro reprezentanco, ki ji želim najprej odlične tekme v Celju, od tam preboj v Ljubljano, potem pa naprej.
