S televizijskih zaslonov vas poznamo kot simpatičnega, zabavnega, odličnega televizijskega voditelja, po svoje celo umirjenega, ko kamere ugasnejo, pa se prelevite v adrenalinskega odvisnika. Nam lahko zaupate kaj več?
Res je, ko kamere ugasnejo, je adrenalin tisti, ki me žene, in šport, saj mi resnično veliko pomeni v življenju. Je pa tudi pred kamero oziroma v studiu zelo veliko adrenalina, tako da sem adrenalinski odvisnik tudi v trenutkih, ko sem morda videti umirjen. Vedno znova se veselim novih tematik, novih gostov in novih snemalnih dni. In to je tisti adrenalinski del, ki me žene.
Tudi kadar diši po »bencinu«?
To pa vsekakor, in sicer v oddaji Avtomobilnost. Ravno zadnjič sem se z enim od prijateljev pogovarjal, da marsikdo sanja o tem, da bi nekoč vodil avtomobilsko oddajo. Tukaj si, po domače povedano, »pri koritu«, izveš, pelješ, preizkušaš vse novosti, ki pridejo na trg. Boljše res ne more biti. Človek bi lahko rekel, da je to ena »hobi« oddaja.
Katere športne aktivnosti pa najbolj polnijo vaš dan?
Trenutno kolo in tek, plavanje, kadar sem na morju. Načeloma pa s prijatelji igramo košarko od enkrat do dvakrat na teden. Košarka je moja prva športna ljubezen. Spremljam vse tekme – NBA, slovensko reprezentanco, evropsko prvenstvo ... Od košarke se resnično ne morem ločiti.
Kljub uspešni karieri in športnemu udejstvovanju veljate za odličnega očka in moža. Kako vam uspe usklajevati vse to?
Hvala. (smeh) Zelo se trudim. Je pa obdobje v letu, ko me zaradi snemanj oziroma zaradi vodenja dogodkov ni veliko doma, zato sva se z Ajdo odločila, da se, kadar smo skupaj, resnično posvetiva otrokoma – se jima prilagodiva in se z njimi aktivno ukvarjava. To delajo pravzaprav vsi starši, tako da »kapo dol« vsem, ki jim uspe usklajevati kariero in družino.
K temu pripomorejo tudi zgodnje jutranje ure. Bi lahko rekli, da se po jutru dan pozna?
Pri Nelsu je tako – zbuja se med šesto in sedmo uro, tako da bi vsekakor lahko bil voditelj oddaje Dobro jutro. Liam, ki je zdaj star šest let, pa poleti spi tudi do devetih, desetih. Lahko bi rekel, da je že na prehodu v najstniško obdobje. (smeh) Ne spomnim se, da bi v otroških letih toliko spal kot on. Podpiram to, da se pozneje prebujata. Tudi Nelsa zdaj privajava, da bi kdaj kasneje vstal. Ko pogledaš na budilko in je ob koncu tedna oziroma med počitnicami prva številka šest, še kava nima tistega okusa kot po navadi. (smeh)
Pa se dotakniva še malo kariere. Na katerem področju ste trenutno najbolj aktivni?
Pravzaprav je to televizija, delo fotomodela in vodenje dogodkov. To so tri stvari, ki gredo odlično skupaj, tudi zaradi super ekipe, ki jo imam na televiziji – lahko se dogovorim, da me nadomeščajo, kadar me kot fotomodel čakajo snemalni dnevi. To so ti trije stebri, ki luštno funkcionirajo skupaj.
Zelo mi je všeč, če se pojavi kdo, ki ni »na prvo žogo«, temveč ima neko karizmo.
Delo fotomodela v Sloveniji ali v tujini?
Večinoma v tujini. Imel sem srečo, da sem, ko sem bil mlajši, imel nekaj dela v Milanu in na Dunaju, tako da imam tam še nekaj dobrih agencij in strank. Nedavno sem snemal za eno od znamk, s katero uspešno sodelujemo že osem let in imamo po dve snemalni sekvenci – kolekcija pomlad/poletje ter jesen/zima. Skoraj smo že kot družina, vsak prinese kakšne piškote, sok, oreščke ... in potem je prav luštno skupaj preživljati snemalne dni. Decembra bomo znova snemali in komaj čakam. To potem združimo še s kakšnim ogledom prazničnega Dunaja, ko me Ajda in otroka obiščejo po snemanju.
Veljate za enega lepših moških. Kaj ima za to več zaslug – genetika ali trdo delo?
Mislim, da je kombinacija obojega. Genetika ima vsekakor svojo vlogo – tisto, s čimer se rodiš, kar ti podarita mama in oče –, je pa pomembno, da to nekako vzdržuješ. Podobno kot pri športu, ko se sprašujemo, ali gre za talent ali garanje. Če nimaš talenta, je tudi s trdim delom težko.
Prijeten, simpatičen, zgovoren, vedno nasmejan in poln optimizma.
Ko sva ravno pri lepoti – se vam zdi, da je v svetu zabave lažje uspeti lepim ljudem?
Mislim, da ja. Še predvsem na televiziji, ki je vizualna. Mi je pa zelo všeč, če se pojavi kdo, ki ni »na prvo žogo«, temveč ima neko karizmo. Ni potrebno, da ima »popolne proporce«, temveč da je, ko stopi na oder, v dvorano, pred kamero, nekaj posebnega in da ima nekaj, kar te prevzame. Je pa v tujini precej ljudi, ki pridejo na televizijo kot fotomodeli ali iz sveta igralcev.
S čim pa vi plujete skozi življenje? S čim bi radi otroke opremili za življenje?
Z iskrenostjo in tem, da se znamo pogovarjati. V vsakem trenutku nekdo nekje nekaj lahko naredi narobe, sploh ni problem, toda »povej mi in pogovoriva se se o tem«. Z Ajdo temu dajeva velik pomen in želim si, da bi bila moja družina tudi takšna. Samo »nikar mi ne skrivaj stvari, bodi pošten do mene in sebe in pogovarjajmo se«. Pri družini je tako, da ti ne sme in ne more biti vseeno.
Je to tisto, kar vam največkrat nariše nasmeh na obraz?
Komentarji najinih otrok so tisti, ki mi največkrat narišejo nasmeh na obraz. Otroci te vedno presenetijo s kakšnimi stvarmi, ki jih prinesejo bodisi iz šole ali vrtca. Tudi kakšna reakcija na to, ko nas morda nekaj skrbi, čeprav nas ne bi smelo, pa nas znajo otroci na svoj način umiriti.
