Nina, lepo pozdravljeni. Vesela sem, da ste v naši družbi. Če se ne motim, ste se ravno vrnili s počitnic. Kakšni so bili vaši dopustniški dnevi?
Mislim, da bi nam staršem s tremi otroki moral pripadati še tridnevni oddih po oddihu. (smeh) Drugače pa smo se imeli zelo luštno, super je bilo.
Spremljam vas na družbenih omrežjih, zdi se, da ste vedno aktivni. Ste ljubezen do deskanja na snegu, jadranja na deski ipd. čutili že prej ali vas je nad tem navdušil vaš pokojni mož?
Z njim sem se lotila vsega tega, prej nisem niti srfala niti bordala, on pa je bil tako čustveno, življenjsko v tem, da nas je vse navdušil.
To ljubezen do športa prenašate tudi na otroke. Bi želeli, da gredo po očetovih stopinjah?
Ne čutim želje, da bi šli po stopinjah kogarkoli. Želim si, da so individualne osebe, da sledijo svojim željam, svojim ciljem. Z Markom sva vedno želela, da imajo nekaj, k čemur bi se vračali, nekaj, kar jih spominja na dom, pa ni potrebno, da so to zgolj fizično štiri stene, temveč spomini, gore, gozdovi, narava ... neki zdrav način, kamor se lahko zatečeš, kadar ti ne gre najbolje, kadar ti je težko ali kadar zgolj obujaš spomine.
Je to tudi tisto, kar vam nariše nasmeh na obraz?
Absolutno, zato smo se tudi tako hitro po Markovi smrti vrnili na sneg, v gore, k športu. Prav zato, ker je tukaj toliko prijetnih čustev in spominov, da se je vse skupaj zgodilo zelo naravno.
Torej imate rajši zimo kot poletje?
Ja, to pa že od nekdaj. Sem velika ljubiteljica zime in snega ter vsega, kar pride zraven. Se že veselim prihoda zime.
Kljub težki izkušnji ste zbrali moč in pogum za korak naprej. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Malce gremo s tokom. Tudi z Markom smo vedno sledili temu, kamor nas je neslo. Nismo znali najbolje načrtovati, tako da gremo v smeri navdiha in kamor nas pelje življenje. Je pa res, da je zdaj potrebne malce več organizacije, ker sem »ena na tri«. Nekako želimo v življenju čim bolj uživati in izkoristiti čas, ki ga imamo skupaj.
Način žalovanja, da bi se zaprla doma in jokala, ne bi bil najboljši ne zame ne za otroke.
Zagotovo ste zasedeni tudi z organizacijo številnih dogodkov v spomin vašemu pokojnemu možu. Je to tudi nekakšna terapija, sprejemanje tega, kar se vam je zgodilo?
Ja, zagotovo. Ugotovila sem, da mi pomaga, če sem zaposlena, dejavna. Način žalovanja, da bi se zaprla doma in jokala, ne bi bil najboljši ne zame ne za otroke. Otrokom bi rada pokazala, da je, tudi če se ti zgodi najhujše, lahko način, da lahko obstajaš, greš naprej. Tako lahko otrokom nekako pokažem, da so vse ovire, ki jih bodo imeli v življenju, premagljive in se iz njih lahko naučijo nekaj pozitivnega, in to je ključ za vse dogodke, ki jih prirejam. Druga plat pa je v tem, da bi rada Marka ohranila zanje in zase. Težko bi mi bilo, če bi nekdo tak, kot je bil on, izginil.
V kratkem načrtujete kakšen dogodek?
24. septembra imamo Grilov prvi kolesarski dan (mountain bike day). Pripravljamo kup zanimivih aktivnosti za družine, otroke, tako da bo zelo zabavno.
Vedno ste zelo odkriti, zato se na vas pogosto obračajo ljudje s podobnimi izkušnjami. Ste jim v oporo?
To je bil eden izmed glavnih razlogov, zakaj sem se odločila javno spregovoriti o moževi smrti: da delim svoje izkušnje, svojo zgodbo. Ne zavedamo se, koliko ljudi je v podobni stiski, ko se ne znajdejo, ko iščejo neke smernice, nekoga za pogovor. To so takšne izkušnje, ko te težko razume nekdo, ki tega ni izkusil. Veliko je torej sporočil, ljudi, ki iščejo odgovore in pomoč.
Kaj pa vi v tem trenutku najbolj potrebujete?
Težko bi rekla, kaj potrebujem. Nekako se najdem v tem načinu, ki ga imamo oziroma živimo – da se ukvarjamo s športom, organiziramo dogodke. Naredili smo tudi spletno trgovino, da ohranjamo spomin nanj.
Trgovina je bila vaša ideja?
Ja, prišla je zelo spontano, s pogrebom, ko smo želeli nekaj več ponuditi ljudem, ki bodo prišli, da ga lahko ohranijo v spominu. Tako se je ideja nadgrajevala. Za vsem tem je ista zgodba in ista želja.
Za konec nam zaupajte le še, s kakšno doto želite svoje otroke pospremiti v svet?
Da se ne smejo nikoli vdati in da se morajo očija vedno spominjati v najlepši luči.
Nina, hvala lepa. Želim vam še veliko moči in poguma za naslednje korake v življenju. Pa naj bodo ti srečni.
Hvala enako.
Marko Grilc je veljal za najuspešnejšega slovenskega deskarja prostega sloga. V svetovnem pokalu je štirikrat stal na stopničkah tekem svetovnega pokala, leta 2010 je v Londonu zmagal v akrobatskih skokih. V zadnjih letih ni več tekmoval, temveč se je posvetil predvsem snemanju deskarskih filmov, promoviranju deskanja med mladimi in predstavljanju različnih blagovnih znamk. Marko se je smrtno ponesrečil 23. novembra 2021.
