Fantovski trio Booom! ki ga poznate iz zadnjega šova SIT, šovov Znan obraz in V petek zvečer, predvsem pa po pesmih, kot so Briga me, Dvigam te in Bonita, poletje preživlja tudi delovno. Malo zato, ker je v dnevni pripeki v klimatiziranem studiu zelo prijetno, predvsem pa jih razganja od ustvarjalne energije. Večino besedil, glasbe in aranžmajev napišejo sami, odkar jim pri produkciji pomaga Žan Serčič, pa je ta še opaznejša.
V času, ko večino glasbe, ki jo poslušamo na radiih, ustvari manjši krog avtorjev in producentov, se zdi booomovcem zelo pomembno pokazati tudi ustvarjalno žilico, ne le dobro odrsko formo in pevski talent. Navadno pesmi nastanejo spontano, z brundanjem ob kitari, stavijo pa na spevne melodije, ker lahko te že same povejo zgodbo. Prek melodije in melosa pesmi občutijo čustva, ki so navdih za besedilo. Tako lahko pesem nastane že v eni uri ... Potem pa se delo šele zares začne. Za občutek: aktualni singel Bonita je začel nastajati že pred dvema letoma, potem se je dolgo medil in končno podobo dobil šele pred nekaj tedni.
Fantje se zavedajo, da so šele na začetku ustvarjalne poti, a Patrikova želja je, da bi se uveljavil kot producent in stremi k temu, da bi tudi sam aranžiral svoje pesmi: »Ko pišemo, se izgubimo v številnih idejah, ki se nam zdijo zelo dobre, a so pogosto glede na naše poznavanje produkcije nedosegljive. Največkrat se ustvarjanja skladbe lotimo s kitaro, osnovno idejo ter z delno, včasih pa celo dokončanim besedilom. Doma se usedem za računalnik, največkrat v popolni temi, in se lotim aranžiranja. Vesel sem, da se lahko osredotočim le na svoje delo in to lahko, brez počitka, traja tudi šest, sedem ur.«
PESEM LAHKO NASTANE KJERKOLI
»Pri ustvarjanju glasbe nismo nikoli omejeni na prostor ali čas. Besedila in melodije nastajajo zelo različno. Največkrat ob pijači, med vožnjo z obale v Ljubljano ali kateri drug kraj, včasih pod prho ali pa sredi noči, ko ne moremo spati ... Skratka, navdih nas lahko ujame kjerkoli in ustvarjanje se v resnici nikoli ne konča.«
Booom! je občinstvo osvojil s pesmimi Julija, Dvignem te, Briga me in Bonita. Pri zadnjih dveh jim je na pomoč priskočil še en vroč in vsestranski glasbeni ustvarjalec, Žan Serčič. Kako so se ujeli? »Zelo hitro in zelo dobro. (smeh) Njegovo znanje in talent sta bila odličen dodatek k našim zadnjim projektom in zelo se že veselimo nadaljnjega sodelovanja. Seveda sta nam pri sodelavcih pomembna tudi oseben odnos in energija. Glasba je prepojena s čustvi, ki so potrebna za pisanje pesmi, zato iščemo predvsem skupne pozitivne točke. Pozitivna energija na delovnem mestu, v našem primeru v studiu ali kjerkoli drugje ustvarjamo glasbo, se vsekakor pozna pri končnem izdelku. Pri glasbi še toliko bolj. Zelo smo samokritični, svoje delo jemljemo zelo resno, čeprav se radi šalimo, a to le prispeva k pozitivni energiji in boljšemu uspehu projektov.«
NE ŽAN – KRIV JE JAN!
In če skočimo še malo nazaj na začetek: kako so Booom! sploh postali Booom? »To je bilo pravzaprav veliko težje kot petje, ples in ustvarjanje glasbe. Ko smo iskali pravo ime, smo na list zapisali že vse mogoče ideje, pa nekako nismo našli tistega pravega, udarnega imena, ki bi zvenelo tako, da bi ga res začutili. Ravno takrat smo se sestali z Janom Plestenjakom, ki nam je rekel: 'Fantje, vi potrebujete nekaj eksplozivnega. Bang, Pow, Boom!' Njegove besede in 'boom' so se nam vtisnili v spomin in tam ostali. Dodali smo še en O (ker smo v skupini trije) in tako smo postali Booom! Obvezno tudi s klicajem na koncu – za večjo udarnost. (smeh)«
Sicer pa lahko simpatične mladeniče z bazo na obali to poletje ujamete na številnih nastopih po vsej Sloveniji. Bili so gostje presenečenja na odmevnem koncertu Popstars United, nastopili so na Lentu, od večjih koncertov je treba omeniti vsaj prihajajočega, na Matevževem domačem terenu, v Brežicah 22. julija. »Kar se tiče načrtov za počitnice in oddih, pa ravno zaradi nastopov, vaj in ustvarjanja nove glasbe ne načrtujemo česa večjega, le krajše pobege. Luka se bo za nekaj dni odpravil raziskovat Budimpešto, Matevž odhaja na Hrvaško in v Črno goro, jaz pa bom za en teden pobegnil v Grčijo,« povzame Patrik.
