Treba pa je imeti tudi veliko volje, želje do življenja, želje do dela in komuniciranja. Vse to Dušan ima, in čeprav se je znašel v primežu izjemno hude depresije, je zdaj kot prerojen. Vsaj tako sem ga videla jaz, ko je prišel posnet podcast, v katerem govoriva o trenutni svetovni situaciji in tudi o njegovi knjigi. Njegov knjižni prvenec z naslovom 15 kvadratov je dokaz, da nas lahko želja po ustvarjanju pripelje do zelo lepih ciljev.
Kot je o knjigi povedal sam
»15 kvadratov je roman, ki se je na slovenskem knjižnem trgu znašel marca letos, ko je bil izdan v samozaložbi. Knjigo je izdala založba 33ka.
Avtobiografska izpoved varnostnika
Knjiga, ki je sicer Dušanov prvenec in spada v kategorijo avtobiografski roman, je kot nalašč za poletno branje. Ni predolga, saj obsega 80 strani, pa tudi tematika ni prezahtevna, je pa tematika, ki je blizu marsikomu in, ja, marsikdo se bo najbrž našel na teh straneh …
Knjiga opisuje obdobje, ko je Dušan živel v Ljubljani, v najemniškem stanovanju, velikem »celih« 15 kvadratov. Zgodba o delu varnostnika v Cankarjevem domu in na Viba filmu. Zgodba o peripetijah z ljubljanskimi brezdomci in narkomani. Zgodba o finančnih težavah, boju z depresijo in še čem. Spisana zabavno, duhovito … Zgodba, ki je pritegnila že res lepo število bralcev, saj je bila knjiga praktično razprodana. Vsekakor nekaj, kar se dobesedno sprime na roke in česar ne moreš kar tako odložiti, saj te dejansko povleče vase. Kdor bi knjigo rad naročil, lahko to stori na spletni strani www.33ka.si ali pa z zajemom QR-kode, ki jo lahko skenirate na tej strani.
Iskanje resnice
Dušan pa ni le pisatelj, temveč človek, ki brez dlake na jeziku pove vse to, kar si misli oziroma kar misli, da se dogaja na našem prekrasnem planetu, ki očitno res drvi v pogubo. Vsem na očeh. Dušan je gostoval tudi v našem podcastu Pri Carmen, kjer sva se pogovarjala o zelo kočljivih tematikah. Prečesala sva stanje v Sloveniji, v Evropi, na svetu … Pogovarjala sva se o pandemiji, vojni, draginji in vsem, kar je s tem povezano. Dotaknila sva se tudi skoraj prepovedanih tem, kot sta domnevna depopulacija planeta in kopičenje denarja pri 1 % svetovne populacije. Dušan je povedal veliko. Razkril nam je to, kar ga trenutno najbolj skrbi in kar bi po njegovih besedah moralo skrbeti vse nas. Pa nas ne.
Tanka meja …
Seveda so tovrstni pogovori in objave lahko zelo kočljivi. Dušana so na primer pred nekaj tedni cenzurirali na družbenem omrežju Facebook, kjer je napisal nekaj stavkov o trenutni in pretekli politični situaciji na svetu. Facebookov algoritem je v tem njegovem zapisu spoznal nekaj, kar tja ne spada, in ga cenzuriral ter blokiral njegov profil za 30 dni. Tudi v podcastu smo se dotaknili tematike o tem, kaj se sme povedati, kaj raje ne in kdaj nekoga označijo za teoretika zarot. Skratka, zelo zanimiv, mogoče tudi malce predrzen podcast, ki ga lahko slišite na portalu odkrito.si.
Takšen je bil njegov odgovor na »blokado«:
»13 let pozneje.«
November je bil, pisalo se je leto gospodovo 2009. V primerjavi s to kolektivno histerijo in masovno norostjo, ki jo živimo zadnji dve leti in pol, so bili tisto takrat dosti bolj mirni časi.
Novembra 2009 sem namreč odprl svoj profil na Facebooku. Na začetku sem vse skupaj dojemal kot nekakšno zafrkancijo. Ventil za sprostitev. Čez čas pa sem začel objavljati zapise, ki so se dotikali aktualne problematike. Pa naj je šlo za šport, notranjepolitično dogajanje ali dogodke na globalni, svetovni ravni.
Verjamem, da sem šel s svojimi zapisi marsikomu v nos. Prepričan sem, da sta šli moja direktnost in brutalna iskrenost marsikomu zelo na živce. Kar si štejem v čast. Najhujša stvar, ki se piscu lahko zgodi, je to, da njegovi zapisi bralke in bralce puščajo čustveno hladne. Sam teh težav nisem imel. Na srečo.
Pred časom sem že pisal o tem, da se bliža obdobje, ko bo cenzura na družbenih omrežjih vedno hujša. Vedno bolj brutalna. Ko bo 'ministrstvo za resnico' začelo umikati objave, ki s svojo vsebino ne sedejo v koncept novodobne agende. Poleg tega pa bodo začeli masovno blokirati avtorje zapisov, ki so tako predrzni, da si drznejo ljudem odpirati oči.
Mar bi raje na svojem zidu objavljali fotke z morja, lokalne gasilske veselice, petkovega piknika. Ali pa fotke rožic in živalc. Ter ostale sladke, neškodljive reči.
Točno to se dogaja ta hip.
Ljudje, ki si drznemo razmišljati s svojo glavo, in to celo javno povedati na glas, dobimo FB-blokado za 30 dni. Ljudje, ki pa v tej državi kradejo, kar se pokrasti še da, zasedajo stolčke in položaje.
To je ta krasni novi svet.
Ker je cenzura na Facebooku vedno močnejša, močnejša kot kadarkoli v zadnjih 13 letih, vse bolj agresivna in vseobsegajoča, sem se odločil, da svoja modrovanja prenesem na druge platforme. Posnetki na YouTubu, TikToku, zapisi na Telegramu. Utišali me zagotovo ne bodo.
Dokler se čistilne akcije ne bodo lotili tudi tam. Vemo, zakaj.
Je pa moja 30-dnevna popolna FB-blokada tudi za nekaj dobra. Moj naslednji roman bo očitno na račun tega spisan prej, kot bi bil sicer.
Mojih zapisov do nadaljnjega, do 4. avgusta torej, ne bo. Tudi tradicionalne torkove rubrike, v kateri iščemo izjavo tedna, ne bo. Ker gospoda z ministrstva za resnico tega ne dovoli.
Tudi prav.
Uživajte v poletju.«
