Otroci ne razmišljajo racionalno. Vaš ljubček je lahko ves nasmejan, igra se s svojimi igračami ali gleda risanko, že v naslednji sekundi pa je ves zaripel in kriči na ves glas tako močno, da ga slišijo prav vsi sosedje.
Včasih otroci ne potrebujejo nobenega vzroka za hitro menjavanje razpoloženja. Ta hip je vaš sonček ves ljubek, naslednji trenutek pa se dere in je glasnejši, kot je bila vaša najljubša glasbena skupina iz mladosti. Včasih sploh ni pomembno, kaj se je zgodilo. Morda je otrok zlomil ali založil svojo igračo, mogoče mu niste dovolili pojesti cele vrečke gumijastih bombonov, lahko pa je krčevit jok samo posledica utrujenosti.
Nasvet za umiritev otroka
Predlagamo vam metodo, ki bo vašega otroka ob takem izbruhu zagotovo pomirila. Ne glede na to, kaj se je zgodilo oziroma ali je nastala težava realna ali ne, je najpomembnejše, da ste vi sproščeni in ohranite mirno kri. Nič vam ne bo pomagalo, če boste svojemu otroku na dolgo in široko razlagali vse mogoče, v takem razpoloženju vas vznemirjeni otrok tako ali tako ne bo slišal. Namesto da še vi postanete živčni, vam predlagam, da se spustite na njegovo fizično raven, da počepnete ali pokleknete poleg njega, ga mirno pogledate v oči in mu postavite preprosto vprašanje:
Kaj misliš, je ta težava velika, srednja ali majhna?
Mogoče je vašega otroka odrinil kak drug otrok, morda se je strgala njegova najljubša slikanica ali pa mu hrana, ki ste mu jo skuhali, preprosto ni všeč. Ne čakajte, da izgubite nadzor nad otroško histerijo, raje ga nežno objemite in ga vprašajte o tem, kaj misli, kako veliko težavo ima ta hip.
Otroka bo vaše mirno vprašanje zmedlo, nehal bo jokati, saj bo moral razmisliti o odgovoru. Predlagajte mu, da skupaj poiščeta rešitev. Recite, na primer, poskusiva zalepiti slikanico, skupaj bova poiskala igračo ali pa, kako lahko rešiva težavo s špinačnim pirejem.
Je to majhna, srednja ali velika težava?
Otroški psihologi so prepričani, da vprašanja o stopnji njihove zagate hitro pomirijo razburjenega otroka.
- Otrok se bo pomiril, ko bo sprevidel, da ga slišimo, da sprejemamo in spoštujemo njegove občutke.
- Ob takem vprašanju se bo vsak otrok ustavil, da bi razmislil in ocenil težavnost nastalega položaja.
- Ko otroku postavimo resno vprašanje, mu s tem damo priložnost, da se nauči sam reševati težavo, ki ga spravlja v stres.
Otroške solze se na srečo hitro posušijo
Ko se bo otrok naslednjič v trgovini vrgel na tla, ker mu nočete kupiti nove igrače, poskusite s to rešitvijo. V sebi preštejte do deset, globoko vzdihnite, mirno se z njim v nekaj minutah pogovorite in mu postavite to preprosto vprašanje. Tako boste najlažje ohranili svoje živce. Prihranili pa boste tudi veliko časa, ki bi ga drugače porabili za nepotrebno pregovarjanje z otrokom. Poleg tega boste s svojo mirnostjo in preudarnostjo pridobili otrokovo zaupanje, kar je v vsej tej zadevi tudi najbolj ključno.
