Spanje je ključnega pomena za kakovostno delovanje našega organizma. Je tudi pomemben dejavnik našega mentalnega zdravja, skupen je vsem ljudem in je nujen za naše preživetje. V spalni fazi naše telo in možgani skozi pomembne procese, ki so ključni za naše normalno delovanje. Med spanjem se naše telo obnavlja, s krvnimi žilami in srcem vred. Koliko bo kdo spal, je individualna odločitev, a v povprečju odrasel človek potrebuje od 7 do 9 ur spanca.
Pomanjkanje spanja lahko povzroči resne zdravstvene težave, vodi do povečanega tveganja za bolezni srca in ožilja, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni in kapi. Večinoma pomanjkanje spanja začutimo že takoj, ko se zbudimo. Zjutraj smo utrujeni, težje se zberemo, počasneje razmišljamo in si organiziramo dnevne aktivnosti. Če se nam to dogaja vsakodnevno in imamo redno težave z nespečnostjo, lahko utrpimo resne posledice.
Kakšen pa je vaš spanec?
Če zvečer težko zaspimo in se ponoči pogosto prebujamo, imamo zagotovo težave z nespečnostjo. Motnje spanja lahko močno vplivajo na naše zdravstveno stanje. Ljudje, ki ne spijo dovolj, se pogosto zbudijo utrujeni, čez dan občutijo pomanjkanje energije, motivacije, imajo težave s koncentracijo in so tudi bolj razdražljivi.
Kaj krade naš spanec?
Eden od najpogostejših vzrokov za nespečnost je stres, ki je posledica različnih dejavnikov. Kadar smo pod stresom, zvečer navadno premišljujemo o težavah, težko odženemo negativne misli in potrebujemo več časa, da zaspimo. V stresnih obdobjih je naš spanec slab, ponoči se večkrat prebujamo in zjutraj smo tesnobni, namesto da bi bili spočiti. Tudi vsakoletna sprememba ure vpliva na naš spanec. Če se zaradi nespečnosti ujamemo v začaran krog napornih noči, se lahko razvije kronična nespečnost.
Ali spite dobro?
Naše telo potrebuje kakovosten spanec za sprostitev in regeneracijo, saj se naši možgani samo takrat umirijo in spočijejo. Med spanjem v našem telesu potekajo koristni obnovitveni procesi, med katerimi se naše telo razstruplja, obnavljajo pa se tudi celice in z njimi telesno tkivo.
Motnje spanja so lahko nevarne
Ni toliko pomembno, koliko ur smo spali, pomembno je to, kako se po prespani noči počutimo. Motnje spanja predstavljajo dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, ter presnovne bolezni, denimo sladkorna bolezen. Številne raziskave so potrdile, da pomanjkanje spanja zaradi dolgoletnega nočnega dela poveča tveganje za nastanek raka dojk, debelega črevesa in prostate. Če nimamo dovolj spanca, lahko to vodi tudi v demenco.
Občasne težave s spanjem ima vsaka tretja oseba, več kot deset odstotkov ljudi čuti posledice kronične nespečnosti. Nespečnost se povečuje s starostjo, ženske te težave čutimo dvakrat močneje kot moški.
Kaj je dober spanec?
Dober spanec je tisti, pri katerem zaspimo v manj kot 15 minutah po tem, ko ugasnemo luč, se ponoči čim manjkrat prebujamo, zjutraj pa se zbudimo sveži in naspani in lahko normalno opravljamo dnevne obveznosti.
Kako lahko poskrbimo za kakovosten spanec?
-Naše telo je navajeno na ritem, zato je najbolje, da se držimo ustaljene ure za spanje in prebujanje.
-Zvečer ne pijemo kave, alkohola ali energijskih pijač.
- Pred spanjem se izogibamo mastni in težki hrani.
- Spalnica naj ne bo pretopla, idealna temperatura je približno od 16 do 21 stopinj Celzija.
- Spalnica naj bo prijetna in temna.
- Potrudimo se, da pred spanjem ne mislimo na težave. Poskusimo z dihalnimi vajami, če ne gre drugače, in mislimo na kaj lepega.
