Strogi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa so prizadeli ves svet. Tudi v Sloveniji je zaradi tega vse kar naenkrat drugače: šole se zapirajo, prireditve se odpovedujejo ... Situacija se spreminja iz minute v minuto. Tik pred tiskom smo se pogovarjali z Robertom Waltlom, direktorjem znanega slovenskega teatra, ki sodeluje z večino slovenskih igralcev in igralk. Stanje je tudi med njimi alarmantno. Kako ga doživljajo s sodelavci?
Kaj se v teh dneh dogaja v vašem teatru?
Prejšnji teden smo izpeljali že 6. mednarodni festival Hiša strpnosti. Resda je nekaj šol odpovedalo udeležbo, je pa vseeno večina prišla, tako da lahko rečemo, da nam je uspelo festival uspešno izpeljati. Odpovedati smo morali samo zaključni koncert avstrijskih in izraelskih glasbenikov, saj slednji zaradi omejitev v Izraelu niso mogli pripotovati v Slovenijo. Se je pa vse skupaj sesulo že ob koncu tedna, ko kljub temu, da nismo odpovedali predstav – naša dvorana namreč sprejme 81 gledalcev – ljudi preprosto ni bilo, tako da smo igrali predstavi za manj kot 20 oziroma nekaj več kot 30 gledalcev. Sta se pa že takoj na začetku tedna začeli masovna odpoved naših predstav na gostovanjih po Sloveniji in odpoved obiskov šol in vrtcev pri nas v Mini teatru. Zaradi vedno bolj napete situacije smo začeli odpovedovati tudi vse prireditve pri nas v Mini teatru, pa čeprav imamo tako malo sedežev, saj za na prireditve ljudi preprosto ni.
Kako pa je drugje?
Kot vidimo, v vseh gledališčih odpovedujejo vse predstave, tudi na manjših odrih iz podobnega razloga, ker publike tudi na manjše prireditve ni. Za zdaj še potekajo vaje in vsa administrativna dela.
Ste si ob prvih omembah koronavirusa morda mislili, da se bo zgodilo to?
Že na začetku nisem podcenjeval potencialnosti grožnje. Panika je bila od začetka zame napačna ocena in beseda. Posmeh je neodgovoren. Slovenija je v tem trenutku med 120 državami po številu potrjenih okužb na milijon prebivalcev na 13. mestu. Menim, da ni pretiran noben ukrep, povezan z zajezitvijo širjenja okužbe.
Se strinjate s temi ukrepi, ki jih je uvedla vlada?
Ja, popolnoma zaupam zdravstveni stroki v Sloveniji.
Kako se bo to kazalo v poslovanju vašega teatra?
Šlo bo za zelo hud izpad dohodkov, saj so pomladni meseci februar, marec in april najboljši meseci za naše delovanje. Že po prvem tednu ukrepov lahko rečem, da bo škoda ogromna. Ker imamo pri nas šest redno zaposlenih in več kot sto pogodbenih sodelavcev, bo izjemno težko zagotoviti redna izplačila plač in honorarjev, skrbi pa nas tudi za sodelavce, svobodne umetnike, za katere je igranje pri nas ena od redkih možnosti, da si zaslužijo denar za preživetje. Ne vem tudi, kako bomo plačevali redne stroške delovanja gledališča, saj vse to financiramo iz naslova prodaje vstopnic in naših predstav.
Torej, nastala bo velika finančna škoda. Znate oceniti, kolikšna?
Trenutno beležimo vse izpade prihodkov in lahko rečem, da bo škoda na mesečni ravni presegala 20.000 evrov.
Najslabše napovedi govorijo o večmesečni prepovedi prireditev. Imate kakšno alternativo, če se to zgodi?
Ne, odločili smo se, da se bomo zaposleni v teh dneh intenzivno lotili urejanja administrativnih stvari, iskali možnosti prijav na različne razpise, poskušali bomo prebeliti in generalno očistiti naše delovne prostore, v naslednjem tednu pa bomo začeli tudi predvideno obnovo hiše Križevniška 3, ki bi sicer potekal bolj v mrtvih mesecih – poleti, ko ni predstav, zdaj pa bomo malo pohiteli z začetkom del.
Mogoče predstave prek spleta? Denimo spletno gledališče?
O tem nismo razmišljali, glede na to, da imamo vse naše predstave kakovostne posnete, pa bi morda ob večmesečni pandemiji morda morali razmišljati tudi v tej smeri.
Poznate veliko igralcev in igralk. Tisti, ki niso zaposleni in živijo od predstav, so zagotovo v zelo hudi situaciji. Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo?
Igralci, ki so v svobodnih poklicih, so bili že zdaj pod nenehnim stresom, saj je potrebno izjemno veliko naporov, da si z mesečnim igranjem zagotoviš vsaj minimalne dohodke za preživetje. Pri nas dela veliko prekarnih delavcev in zanje je situacija gotovo katastrofalna. Če se bo položaj nadaljeval, bomo razmišljali o tem, kako jim pomagati, od tega, da bomo morda začeli z javno kuhinjo in bomo kuhali za vse pri nas, do drugih načinov pomoči, da skupaj preživimo to krizo. Seveda pa računamo tudi na pomoč Ministrstva za kulturo in MOL, ki nam bo, upam, pomagalo in zagotovilo dodatna sredstva zaradi izpada možnosti pridobivanja lastnih sredstev.
Kaj počnete v teh dneh? Vi namreč živite teater, in to v pravem smislu besede … Kako je za vas?
Sam sem v hudem stresu, najprej sem sam zbolel za hudo gripo in sem bil zaradi bolezni prisiljen počivati, zdaj se srečujem s stresom sodelavcev in njihovo hudo stisko. Vsekakor bom naredil vse, da bom sodelavce in kolege zaščitil ter pomagal vsem, da skupaj prebrodimo to krizno situacijo.
Zaprte so tudi druge ustanove. Kako je z judovskim kulturnim centrom?
Do nadaljnjega je zaprt, rabin je ob judovskem prazniku purim, ki je bil s ponedeljka na torek, organiziral samo branje Esterine knjige brez siceršnje pustne zabave, ki bi morala temu slediti, ki se ga je udeležilo le nekaj deset pripadnikov judovske skupnosti. Do nadaljnjega drugih aktivnosti ne bo, tudi galerijski in muzejski prostori so zaprti.
Kakšne so vaše napovedi? Ko bo vsega tega konec, kaj se bo zgodilo na slovenskem kulturnem parketu?
Ne bo se zgodilo nič pretresljivega, morda zgolj razmislek, kako zelo smo povezani in da mali drobni egoizmi ter pomanjkanje empatije v tem skupnem svetu niso dobri in da je potrebno veliko več razumevanja, spoštovanja in sprejemanja drugačnosti ter drugih, kot jih premoremo. Čas je, da se zavemo, da smo v majhnem prostoru skupaj v dobrem in slabem in da naj nas vodi vodilo dobrega. Poskušajmo bližnjemu narediti dobro in razumeti, da smo lepi, ustvarjalni in uspešni, ker smo različni, to je tisto, kar nas bogati.
Namig za ljudi, ki zelo radi hodijo na predstave. Kaj naj zdaj počnejo? Kaj bi jim svetovali?
Knjiga je zagotovo super izbira, pa gledanje filmov tudi. Pojutrišnjem je sreda, film tedna na televiziji, zagotovo bo spet kakšen odličen film. Pa dokumentarci. Ja, vmes pa dobra knjiga.
Za konec še kakšna vaša misel o vsem tem, kar nam je prineslo leto 2020.
Sam verjamem, da je leto 2020 prineslo že nekaj odličnih gledaliških predstav, če omenim samo 2020 v Cankarjevem domu ali pa Sina v Mini teatru, nekaj prefinjenih razstav, recimo Mihelič v Moderni galeriji, odličen filmski program na Festivalu hiša strpnosti. Zdaj je čas, da se malo umirimo, in verjamem, da nas do konca leta 2020 čaka še ogromno čudovitega v svetu umetnosti in kulture.
O politiki, tej slovenski, domačijski, pa raje nebi. Huda žalost.
