Internet je stalnica v življenju mladih po vsem svetu. Hitra širitev njegove uporabe med mladimi pa je povezana tudi s tveganji. Unicefova raziskava iz leta 2019, v kateri je sodelovalo 170.000 mladih iz 30 držav, je pokazala, da je eden od treh mladih že izkusil spletno ustrahovanje, pri čemer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje.
Spletno ustrahovanje je izjemno škodljivo, saj lahko hitro doseže široko občinstvo in ostane na spletu neomejen čas, žrtvam pa sledi vse življenje. Ustrahovanje in spletno ustrahovanje imata uničujoč vpliv in se medsebojno dopolnjujeta. Žrtve spletnega ustrahovanja pogosteje uživajo alkohol in droge ter izostanejo od pouka kot drugi mladostniki. Kar eden od petih mladih, ki so sodelovali v Unicefovi anketi, je zaradi spletnega ustrahovanja občasno izostal od pouka. Prav tako imajo pogosteje slabši učni uspeh, pomanjkanje samozavesti ter zdravstvene težave. V izjemnih primerih je spletno ustrahovanje pripeljalo celo do samomorov.
Priporočila mladim, ki se srečujejo s spletnim ustrahovanjem
Če se ti nasilje dogaja prek spleta, mobilnega telefona ali računalnika, govorimo o spletnem nasilju. Pojavlja se predvsem kot kraja gesla in identitete, ustvarjanje lažnega profila, pisanje zlobnih, žaljivih in grozečih sporočil, obrekovanje, objava razgaljenih fotografij in izsiljevanje. Posebej je zaskrbljujoče spletno nasilništvo, ki ga v angleškem jeziku imenujemo cyberbullying (spletno ustrahovanje) in ga razumemo kot namen, da se rani drugo osebo, pri čemer gre za ponavljanje istega obrazca obnašanja, v katerem je ena stran žrtev in druga nasilnež z očitno neenakomerno razporejeno močjo (močnejši proti šibkejšemu ali skupina proti posamezniku). Poleg cyberbullyinga pa so med mladimi prisotni tudi seksting (pošiljanje golih fotografij po sporočilih SMS/MMS), grooming (navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe) in druge oblike zlorab otrok na internetu (na primer izsiljevanje za pridobivanje golih posnetkov mladoletnih oseb, širjenje golih posnetkov mladoletnih oseb po spletu ipd.).
Kaj lahko storiš, če si žrtev?
To, kar se ti dogaja, ni tvoja krivda. Tisti, ki te ustrahuje, ravna narobe. Če si žrtev spletnega ustrahovanja, ne odgovarjaj nadlegovalcu, to ga lahko še bolj spodbudi. Raje ga blokiraj, prijavi zlorabo in povej odraslemu. Shrani dokaze o trpinčenju: sporočila, zaslonske slike profila, klepeta ipd.
Deluj preventivno - ne sprejemaj kogarkoli za spletnega prijatelja, gesla ne zaupaj nikomur in ga redno menjavaj, ne puščaj odklenjenega telefona ali odprtih profilov na javnih računalnikih - oboje lahko vodi v krajo identitete. Svojih osebnih podatkov ne zaupaj neznancem.
Kaj lahko storiš, če si opazovalec?
Če si nema priča, nosiš del odgovornosti! Ne bodi tiho: povej odraslim in tudi sam najdi način, da podpreš žrtev - seveda na pozitiven način in ne z napadom na nasilneža, s tem se nasilje še nadaljuje. Ne širi govoric, ne deli neprijetnih zgodb ali fotografij. Kar se morda tebi zdi smešno in neškodljivo, je lahko za drugega izjemno neprijetno.
Spletno nasilje je lahko tudi kriminalno dejanje (npr. če se predstavljaš za drugo osebo, njeno fotografijo uporabljaš kot svojo, če posreduješ golo fotografijo mladoletne osebe itd.). Vsako takšno dejanje lahko prijaviš na najbližjo policijsko postajo, na številko 113 ali na anonimni telefon Policije 080 1200. Če na spletu zaslediš posnetke spolnih zlorab otrok ali sovražni govor, to lahko vedno anonimno prijaviš na www.spletno-oko.si.
mag. Maša Gorjup,
svetovalka izvršnega direktorja za odnose z javnostmi, Slovenska fundacija za Unicef
