Susanne Kessel, priznana pianistka iz Bonna, je pozvala številne skladatelje z vsega sveta, naj skomponirajo za klavir košček glasbe, posvečen Beethovnu. Njen cilj je zbrati in združiti 250 glasbenih del ter se na ta način pokloniti maestrovi 250-letnici.
Tudi na Dunaju, kjer je preživel 35 let in kjer je pokopan, njemu v čast pripravljajo vrsto kulturno-glasbenih dogodkov. Avstrijsko glavno mesto bo leta 2020 tako kot Bonn posvetilo glasbi enega največjih skladateljev vseh časov.
Ob 250-letnici Beethovnovega rojstva bodo številne glasbene ustanove po vsem svetu preigravale njegovo glasbo, seveda tudi v Sloveniji - tradicionalni novoletni koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu je že malce zasnovan z mislijo na veliko obletnico.
16. december 1770 - 26. marec 1827 - 250 let od rojstva velikana
Ludwig van Beethoven se je rodil v nemškem mestu Bonn v glasbeni družini, saj sta bila glasbenika tako dedek kot oče. Oče, ki je bil pevec in glasbenik na dvoru kölnskega volilnega kneza, je bil navdušen nad čudežnim glasbenim dečkom Mozartom, ki je pri šestih letih komponiral skladbe. Seveda si je želel, da bi bil tudi njegov sin »čudežen«. Beethoven se je zelo zgodaj začel učiti klavir in violino. Sedemleten je že igral z orkestrom na čembalu. S 14 leti je postal pomožni organist v knežji kapeli, h glasbenemu pouku pa je dodal še študij humanističnih ved. Med študijem je začel komponirati, seznanil pa se je tudi z Bachovimi deli in drugo glasbo dunajske šole. Pri 17 letih mu je umrla mati, oče je utapljal žalost v alkoholu, tako da je moral začeti skrbeti za mlajša brata. Opustil je študij in komponiral skladbe za prodajo. Uspelo mu je s kantatami, napisanimi ob smrti Jožefa II. in za ustoličenje Leopolda II. (1790).
Dunaj
Na Dunaj, ki je bil tedaj evropsko glasbeno središče, se je preselil leta 1894 in začel študirati glasbo pri slavnem Josephu Haydnu. Vendar se nista dobro razumela, čeprav ga je zelo spoštoval, saj se je težko podrejal disciplini. Njegov talent so prepoznali številni vplivni, bogati ljudje in postali njegovi podporniki in pokrovitelji, med drugimi tudi skladatelj Antonio Salieri, ki ga je naučil brati in študirati italijanska besedila oper. Kmalu je postal najslavnejši pianist na Dunaju, znan kot mojster improvizacije. Do leta 1800 je pisal predvsem klavirske in komorne skladbe. Po letu 1800 je odkril zvočne možnosti velikega orkestra, saj je z njimi lahko bolje izrazil svoja čustva, ter začel pisati velike simfonije.
Težave s sluhom
Že kot 26-letnik se je pritoževal, da težko sliši višje tone glasov in glasbil. Do leta 1812 so morali ljudje pri pogovoru z njim kričati, da jih je slišal, leta 1818 pa je komuniciral s pomočjo pisanja. Kljub pešanju sluha in na koncu popolni gluhosti je po več kot očitno genialnem spominu plodno ustvarjal do konca življenja. Napisal je več kot 400 del, od tega 9 simfonij, 1 opero, 2 maši, 1 oratorij, 11 uvertur in scenske glasbe, 1 balet, 16 godalnih kvartetov, več kot 32 sonat za klavir, 10 sonat za violino, 5 sonat za violončelo, nešteto variacij, pesmi, plesov. Njegova najbolj znana simfonija je 9. simfonija, ki predstavlja slavospev človeštvu.
Zasebno življenje
Čeprav se je svoje čase zabaval z vrsto dekleti, se ni nikoli poročil in ustvaril družine. Za kaj več ga dekleta ali niso zanimala ali pa je bilo obratno. Zaradi nemirnega duha se je neprestano selil, na Dunaju je živel na več kot 35 različnih lokacijah. Po smrti brata je nekaj časa skrbel za njegovega sina, kar pa ni bila dobra ideja, saj se je končala skoraj tragično, ko je nečak poskušal storiti samomor. Zaradi težav s sluhom se je precej zaprl vase, svoj mir je našel med osamljenimi sprehodi v naravi ter kljub gmotni (denarni) varnosti in slavi živel osamljeno življenje.
Starost in smrt
Beethoven se je pravzaprav vse življenje spopadal s številnimi boleznimi, saj je bil že kot otrok veliko bolan. Bolehal je za alkoholno cirozo, sifilisom, hepatitisom, zastrupljen je bil s svincem ... Imel naj bi tudi bipolarno motnjo, na stara leta pa so se bolezni samo še stopnjevale. Leta 1826 je zbolel za pljučnico, po kateri je šlo vse samo še navzdol. Umrl je v 56. letu starosti na svojem domu na Dunaju.
Na pogreb na dunajskem pokopališču Währing je prišlo več kot 20 tisoč ljudi. Leta 1888 so njegove posmrtne ostanke prenesli na glavno mestno pokopališče Wiener Zentralfriedhof.
Zanimivosti
- Četrti stavek 9. simfonije, Odo radosti, si je Evropska unija izbrala za svojo himno.
- Zaradi gluhote Beethoven ni več mogel izvajati klavirskih koncertov in dirigirati.
- Bil je eden prvih glasbenih svobodnjakov, zaradi izjemnega talenta pa je imel v tistih časih podoben status med ljudmi, kot ga imajo danes pop zvezdniki.
- Beethovnov muzej je v njegovi rojstni hiši v Bonu (http://www.beethoven-haus-bonn.de).
- Beethoven je bil vzornik tudi velikima ustvarjalcema filmske glasbe, že pokojnemu Henryju Manciniju (Pink Panter, Peter Gun, Zajtrk pri Tiffanyju) ter Enniu Morriconeju (najbolj znanemu po glasbi za špageti vesterne).
- Bil je predstavnik glasbenega klasicizma, sloga v evropski resni glasbi, v katerem prevladuje polifonija oz. večglasje in je trajal med letoma 1750 in 1827. Trije stebri tega obdobja so skladatelji Mozart, Haydn in Beethoven.
- Fidelio je opera v dveh dejanjih (treh slikah) in predstavlja edino njegovo opero.
- Polnočno sonato, ki je bila velik hit, je posvetil svoji simpatiji kontesi Julie Guicciardi. Zanj je bila kontesa nedosegljiva, saj nista bila istega stanu in je bila poroka posledično nemogoča.
- Po očetovi strani je bil flamskega porekla, družina van Beethoven ima korenine v flandrijskem mestu Mechelen (blizu Antwerpna, Belgija)
- V filmu iz leta 1994 Nesmrtno ljubljena (Immortal Beloved) je Beethovna upodobil izjemni angleški igralec Gary Oldman.
- Po Beethovnovi smrti, leta 1827 na Dunaju, so našli neodposlano pismo, v katerega je izlil svojo ljubezen. Namenjena je bila »nesmrtno ljubljeni«, katere identiteta še danes ni znana.
