Čezmerna uporaba pomirjeval lahko včasih prinese tudi ravno nasprotni učinek. V različnih študijah so raziskovalci dokazali, da se skoraj polovica pacientov, ki jemljejo pomirjevala, prej ali slej sreča z preveliko napetostjo in paničnimi napadi, ki so nastali kot posledica jemanja benzodiazepina (apaurina, xanaxa in drugih pomirjeval) ter alkohola. Zdravniki nam redko, pravzaprav skoraj nikoli ne svetujejo, da poskusimo še kakšen drug način nadziranja tesnobe in straha, kot so na primer eterična olja, različne dihalne tehnike, relaksacijske metode, joga itn. Moderna medicina prevečkrat ravna, kot da naravni del zdravljenja – brez zdravil – sploh ne obstaja.
PREVZEMIMO NADZOR NAD STRESOM
Stresu se dandanes ne moremo izogniti, zato se je z njim najbolje spoprijeti in poskrbeti, da imamo mi nadzor nad njim in ne nasprotno. Lahko je spreminjati druge, sebe je v spremembe najtežje prisiliti. A če se imamo radi, bomo vsaj poskusili spremeniti način življenja, ki nam ne ustreza. Zaradi socialnih in kulturnih okoliščin, v katerih živimo, je to večkrat skoraj nemogoče. Klub temu pa moramo poskusiti in nikoli ne smemo odnehati ter obupati nad sabo. Iz svojega življenja izločimo slabe navade, za katere mislimo, da nam pomagajo premagovati stres, to so kajenje, alkohol ter nezdrav in hiter način prehranjevanja, v katerem iščemo tolažbo (razni prigrizki, sladkarije). Tudi večurno buljenje v telefon ali televizijo nam ne bo pomagalo, da obvladamo svoj stres, saj elektronski sprejemniki spodbujajo odvisnost in zvišujejo stopnjo naše anksioznosti. Ne zapirajmo se vase, ne potencirajmo čezmernega spanca, takšno vedenje naš stres še povečuje. Tudi znašanje nad drugimi, ne glede na to, ali so to mimoidoči, naši sodelavci ali, še huje, naši družinski člani, nam ne bo nič pomagalo. Ustvarjanje konfliktov bo imelo za obvladovanje našega stresa ravno nasprotni učinek.
VČASIH PREPROSTO RECIMO NE
Naučiti se moramo, kako se izogniti stresnim situacijam, v katerih se znajdemo vsak dan. Včasih je treba reči ne – tako službi kot tudi delu doma. Ne bo konec sveta, če včasih sebe postavimo na prvo mesto, zlasti če so to stvari, ki jih počnemo istočasno. Marsikdo je ponosen nase, ko reče, da je multipraktik, da lahko več stvari opravlja hkrati. Sploh ženske to pogosto počnemo, čeprav je to, da hkrati opravljamo več različnih stvari, eden glavnih vzrokov našega stresa. Od žensk se pričakuje, da bomo delale, kot da nimamo otrok. Da bomo vzgajale otroke, kot da nimamo službe. In da smo na koncu na poglede take, kot da nimamo ne službe ne otrok. Misija nemogoče! Določimo si prioritete in sebe postavimo na prvo mesto.
IZBIRAJMO DOBRO DRUŽBO
Izogibajmo se ljudem, ki nam jemljejo energijo, ki vedno samo kritizirajo, ki so negativni in so tako imenovani čustveni vampirji. Po pogovoru s takimi ljudmi se vedno počutimo slabo, kot bi nas kdo izžel. Izbirajmo dobro in pozitivno družbo, tudi sami se bomo v taki družbi bolje počutili. Nehajmo spremljati poročila na televiziji, radiu, nehajmo prebirati časopise, ki nas pitajo samo s škandali in slabimi zgodbami. Novice, ki so za nas pomembne, bodo do nas prišle tako ali drugače. Če vsako jutro obtičimo v koloni vozil, poiščimo alternativne poti do službe. Če ne gre drugače, organizirajmo čas med čakanjem v avtomobilu tako, da poslušamo glasbo, ki nam je všeč, da se učimo tujih jezikov ali poezijo na pamet in tako na primer urimo svoj spomin.
ALI JE TO MAJHNA, SREDNJA ALI VELIKA TEŽAVA?
Če se znajdemo v stresni situaciji, povejmo svoje mnenje brez strahu, kajti ravno ta naša zadržana tišina nas spravlja v stres. V najslabšem primeru se lahko vedno opravičimo in rečemo, da imamo nujne obveznosti. Kadar imamo kako težavo, se vprašajmo, ali je to majhna, srednja ali večja težava. Ko bomo težavo opredelili, bomo tudi lažje ocenili, česa in kako se je moramo najprej lotiti. Vprašajmo se, kolikšno težo bo imel neki problem za nas čez denimo eno leto, in videli bomo, da se je ta gromozanska težava, ki nas ta hip duši, nenadoma zmanjšala na racionalno raven reševanja.
LAŽE JE ŽIVETI BREZ PRIČAKOVANJ
Zmanjšajmo pričakovanja do sebe in drugih. Najbolje, da si prizadevamo na sploh biti brez kakršnih koli pričakovanj. Tako bomo vedno znova presenečeni nad sabo in drugimi, ker nas bodo presenetili v pozitivnem smislu. Če nimamo pričakovanj, ne moremo biti niti razočarani. Če nad položajem, v katerem smo, nimamo nadzora, potem se prepustimo in ga sprejmimo. Če ne vidimo možnosti za zmago, se ne spuščajmo v boj. Delimo svoje občutke z ljudmi, ki so nam blizu, in se – kar je najpomembnejše – naučimo odpuščati. Sebi in drugim.
Z GIBANJEM NAD DANAŠNJO KUGO
Najboljši zaveznik v boju proti stresu je gibanje. Sprehajajmo psa, četudi je sosedov, pojdimo na kolo, peš do trgovine, plešimo. Vse raziskave so pokazale, da fizična aktivnost spodbuja delovanje srca. Srčna aktivnost pa stimulira aktivnost možganov, zlasti hipokampusa (to je dela možganov, v katerem je naš center za spomin). Znano je, da stres še posebej vpliva na ta del možganov in povzroča atrofijo. Zato ljudje pod stresom pogosto pozabljamo stvari. Mnoge raziskave, ki se ukvarjajo s stresom, današnjo kugo, dokazujejo, da fizična aktivnost blaži posledice stresa. Športna aktivnost po možganih sproža koordinacijo in komunikacijo srca, ledvic in mišic. To ne pomeni, da moramo vsak dan v fitnes ali teči nekaj deset kilometrov. Ne, za dobro počutje so dovolj že hitra hoja, uporaba stopnic namesto dvigala, nekaj razteznih vaj, počepov ...
PAMETNI TELEFONI NISO NAŠI PRIJATELJI
Pogovarjajmo in družimo se z drugimi ljudmi, s takšnimi, ki nam odgovarjajo in nam pustijo dobre sledi. Čeprav nam skušajo pametni telefoni zadnja leta izpodriniti potrebo pogovora z ljudmi, je komunikacijo med ljudmi nemogoče zamenjati za kar koli drugega.
SMEH VSAK DAN ODŽENE STRES VSTRAN
Vnesite v svoje življenje čim več zabave in smeha. Smeh je, kot vsi dobro vemo, najboljše zdravilo za vse bolezni. Znanstveniki so že večkrat dokazali, da imunski sistem osebam, ki se pogosteje smejijo, bolje deluje. Smejoči se ljudje imajo manj stresnega hormona, občutijo manj bolečine, imajo manjšo možnost, da jih zadene infarkt, zaradi smeha imajo tudi bolj sproščene mišice (s tem pa tudi manj bolečine v vratu in ramenih). Smeh ima več dobrih lastnosti: znižuje tesnobo in depresijo in ima močno socialno komponento. Ljudje imajo raje tiste osebe, ki se več smejijo, takšni ljudje tudi bolj privlačijo druge in pogosto so vodje v svojem okolju. Oseba, ki se veliko smeji, se tudi raje izogiba sporom. Berite takšne stvari in poslušajte takšne ljudi, ki v vas sprožajo smeh in dobro voljo.
NE PRIMERJAJMO SE Z DRUGIMI
Za uspešen bolj proti stresu se je pomembno ukvarjati s konjički, ne glede na to, ali zbirate znamke ali radi »šraufate« po avtomobilu. Če svoj prosti čas po stresnem dnevu posvetite sebi in aktivnostim, ki so vam ljube, se boste posledično počutili bolj sproščene in zadovoljne. In na koncu: v življenju ne smemo imeti nerealnih ciljev, ker sami sebe zaradi prevelikih pričakovanj spravljamo v stres in anksioznost. Večina našega stresa je posledica slabih medsebojnih odnosov, strahu, da ne bomo dovolj dobri, da ne bomo sprejeti, da ne bomo ljubljeni. Vsi ti strahovi so nerealni in napihnjeni. Ni se treba ozirati po okolici in po tem, kaj imajo drugi in kakšno življenje živijo. To ni naš problem. Ne primerjajmo se z drugimi, vsak izmed nas je unikat in vsak izmed nas ima pravico do svojega originalnega življenja.
