»Psst!« Ko smo pred odmorom vstopili v Dramo, nam je, s kazalcem na ustnicah, stroga hostesa takoj dala vedeti, kakšna je predstava.
Ne govorite! Ne pišite sporočil. Še dihajte tiho! No, lahko se smejite. Izrazito tišino v dvorani je večkrat zmotil glasen smeh. Zmotil? Nak! Smeh je vedno dobrodošel. In ko smo se priključili predstavi, smo razumeli, zakaj se gledalci smejijo. Kar raje ugotovite še sami. Je vredno ...»Predstava je sicer res dolga tri ure,« je dodal znanec, »a niti en trenutek dolgočasna!«
ZAGATA?
Če smo se pred predstavo znašli v zagati, se v njej še zdaleč ni znašel režiser Jernej Lorenci in, iskreno pripominjamo, čudovita zasedba: Janez Škof, Maruša Majer, Zvezdana Novaković (Slovenija), Jelena Leban, Karmen Bardak, Srđan Grahovac (Črna gora), Barbara Folchitto, Daniele Gaggianesi (Italija), Krist Lleshi in Matia Llupa (Albanija), ki so vsi avtorji besedila. Zato predstava, dobesedno, ŽIVI. Režiser je z njimi – in s preverjeno ekipo: Matic Starina (dramaturgija), Branko Hojnik (scenografija), Branko Rožman (glasba) in Gregor Luštek (koreografija) – zgradil temelj predstave. Močan temelj!
SODELOVANJE
Lorenci, ki počasi že postaja (če že ni) ikona slovenske (evropske?) režije, se med delom nikoli ni postavljal na »piedestal«, ni vzel v roke »režiserske paličice« in igralcem zapovedal vsakega giba … ter določil izgovorjave vsake besede. Ja, Jernej od igralcev – kot pravzaprav vedno od sebe – zahteva le popolno predanost predstavi. A tega še nikoli ni storil tako izrazito kot prav med pričujočo predstavo, v kateri je igralec središče in najpomembnejši element uprizoritve, iz katerega izhaja vsebina. V dotičnem primeru bistvena sestavina vseh nas: ljubezen.
Galerija
Poglej vse fotografije (5)
