Razpoložljivi rezultati raziskav kažejo, da otroci in mladostniki uživajo manj zelenjave, kot je priporočeno, medtem ko je uživanje sadja bolj priljubljeno. S starostjo uživanje zelenjave upada, dekleta je uživajo več kot fantje.
Zelenjava je zdrava!
Spodbujanja uživanja zelenjave pri učencih se lahko lotimo na treh področjih. Glede na to, da je zelenjava med učenci razmeroma nepriljubljena, moramo najprej premagati ovire: spodbuditi zanimanje za zelenjavo in zelenjavne jedi, otrokom priljubiti zelenjavo. Hkrati moramo tudi omogočiti okolje, ki bo naklonjeno oz. bo omogočalo te spremembe, kar pomeni, da moramo povečati razpoložljivost zelenjave v okoljih, kjer učenci živijo - torej doma in v šoli.
Učenci se lahko v šoli na nevsiljiv način spoznavajo z različnimi vrstami zelenjave. Možnosti za delo v šoli so raznolike: otroci lahko ustvarijo okenski vrt v lončkih ali, če je možno, celo pravi zelenjavni vrt na dvorišču šole, naravoslovni dan na temo zelenjavnih jedi, dnevi zelenjavnih jedi, ki so redno na tedenskem jedilniku, vključevanje otrok v proces priprave zelenjavnih jedi.
Učenci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki so zanje privlačne, npr. sadno-zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano surovo zelenjavo kot vmesni prigrizek, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene med otroki - npr. zelenjava v sendviču, zelenjavna nabodala ipd.
Učenci naj imajo možnost izbire: na jedilniku naj bosta vedno na izbiro vsaj dve vrsti zelenjave - to poveča verjetnost, da bodo izbrali vsaj eno. Treba je upoštevati, da tudi odrasli ne maramo vsega, in tako dopustiti posameznikov lastni okus. Videz in okus zelenjavnih jedi mora biti privlačen - raziskave kažejo, da imajo otroci raje hrustljavo in nežno zelenjavo kot pa brezokusno, neprivlačnega videza ali razkuhano do nerazpoznavnosti. Pri predstavljanju koristi zelenjave učencem se je treba izogibati dolgočasnim predavanjem o tem, kako zdrava je zelenjava, bolje jim jo je približati z interaktivnimi pristopi.
Delo s starši je ključnega pomena, saj se prehranske navade v največji meri oblikujejo znotraj družine.
Spremeniti je treba odnos učencev do zelenjave
Otroci naj spoznavajo značilnosti posamezne vrste zelenjave (izvor, sorodne vrste, sezona določene zelenjave, možnost uporabe, koristi uporabe). Spoznavanje naj poteka na nevsiljiv način, brez pretiranega prepričevanja ali siljenja, vendar z jasnimi, preprostimi in enoznačnimi sporočili (predvsem kratkoročni učinki na zdravje in videz). Obenem je treba otrokom predstaviti tudi slabosti nezdrave hrane, tako da imajo možnost razmišljati, kako bi nezdrave jedi oz. sestavine jedi nadomestili z zdravimi. Povečati je treba možnosti za uživanje zelenjave (vsak dan na jedilniku več različnih vrst zelenjave, privlačne oblike in okusi, šolska prehrana naj bo bogata z zelenjavo, kadar je mogoče, postavitev solatnega bara …). Pomembni so dobri zgledi in učenje od sovrstnikov, starejših otrok in odraslih (starši, učitelji, strokovnjaki, laični strokovnjaki). Tudi odrasli naj jedo zelenjavo z užitkom.
Povečati je treba razpoložljivost in dostopnost zelenjave doma in v drugih okoljih
Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev so ključni starši in drugi pomembni odrasli ter njihov zgled, prepričanja, navade glede uživanja, priprave in ponujanja zelenjave. Če zelenjave ni na krožniku doma (oz. je starši ne uživajo in ne pripravljajo), ne moremo pričakovati, da jo bo z veseljem užival otrok. Zato je treba tudi starše ozaveščati o pomenu uživanja zdrave, raznolike, mešane prehrane, ki vključuje veliko zelenjave in sadja.
Predlogi za delo v šoli: izdati novičke oz. mini kuharsko knjigo z zelenjavnimi recepti, organizirati ustvarjalno kuharsko srečanje oz. delavnico s starši in učenci, vendar je pri tem treba paziti tudi na vključevanje socialno šibkejših družin, da ne povečujemo neenakosti. Obenem je treba promovirati uporabo sezonske, lokalno pridelane zelenjave, ki je praviloma cenejša, bolj dostopna in tudi bolj zdrava, ter preprostih, okusnih, vendar cenovno ugodnih jedi.
Staršem je treba predstaviti koncept, da se vzgoja za zdravo prehrano začne v domači kuhinji. Spodbujati je treba otroke k uživanju zelenjave na nevsiljiv način. Pravica otroka je, da česa ne mara. Poleg tega je treba upoštevati, da se otrokov okus razvija postopoma (večkrat in v enakomernih časovnih razmikih ponuditi določeno jed, četudi jo otrok v začetku zavrača). Otroci naj bodo vključeni v proces priprave hrane (od sajenja/nakupovanja do priprave mize) in naj s starši skupaj spoznavajo hrano. Vzdušje za mizo naj bo prijetno in sproščujoče.
Starši se morajo prav tako zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb in da je ena njihovih temeljnih odgovornosti, da otroka zdravo in kakovostno hranijo. Starši skrbijo za otroke, se odločajo, kakšno hrano bodo kupili in na kakšen način bo ta dostopna otrokom, prav tako tudi določajo pravila prehranjevanja in vedenja za mizo (odločajo, kakšna hrana se bo znašla na mizi, koliko izbirčnosti še tolerirajo). Predvsem morajo poskrbeti za to, da je na mizi vedno hrana, ki po okusu in hranljivosti ustreza vsem članom družine, tako da omogočajo zdrave izbire. Za mizo naj se vzdržijo pretiranega opominjanja, saj to vodi v še večji odpor do jedi. Pri izbirčnih otrocih se je treba izogibati nezdravim prigrizkom med obroki, saj ta ukrep povečuje verjetnost, da otrok zaužije glavni obrok, četudi ni vedno povsem po njegovih željah. Predvsem pa otrok ne smemo spodbujati ali jih nagrajevati s sladkarijami in drugo nezdravo hrano.
Povečati je treba tudi dostopnost zelenjave v šoli. Naj bo cilj, da šolska prehrana vsebuje več zelenjave. Spremembe na področju šolske prehrane naj bodo dolgoročne oz. trajne. Učenci morajo imeti v šoli možnost, da pokušajo različno zelenjavo in spoznavajo nove okuse, hkrati jim je treba podajati pozitivna, vendar nevsiljiva sporočila o koristih uživanja zelenjave, ki pa morajo biti starostno prilagojena (predvsem poudarjanje kratkoročnih učinkov, pogosto ponovljena, jasna, preprosta oz. lahko razumljiva, usmerjena v praktične rešitve).
