Res je, da mnogi spremljate tiskano besedo, berete vsebino, navajeni ste in kupujete vedno iste revije ter točno veste, kakšen bo razpored člankov in posameznih rubrik. Da, vsi ljudje smo bitja navad.
Mnogi od vas tudi prebirate objave na raznih spletnih portalih, na katerih se bohoti mnogo takšnih in drugačnih nasvetov za zdrav življenjski slog, psihologijo, odnose, spolnost in še cel kup drugih, v katerih se opisujejo navodila, kako priti ali zapeljati lastno življenje do optimalnosti in večje učinkovitosti. Med drugim ste mogoče na tak virtualni način prebrali tudi kakšen moj prispevek.
V ospredju moje prve knjige so partnerski odnosi, ki so jedro mojega več kot desetletnega dela s strankami v Svetovalnici. Preučujem dinamiko odnosa med dvema različnima posameznikoma, ki sta se v zanosu hormonov ali nepričakovane nosečnosti odločila, da gradita zvezo, a se pri tem marsikdo ujame v zanke lastnih vzorcev, pričakovanj, ki se niso obelodanila partnerju, in zahtev, ki so izražene morebiti kdaj preveč agresivno. Poleg tega se v odnos med partnerjema prav po tiho priplazi uničujoča rutina in samoumevnost.
Da, res prihajam do spoznanja, da ob pomanjkanju časa drug za drugega in ob dejstvu, da partnerja po cele dneve in tedne ne spregovorita nič o sebi ali o tem, kaj tare partnerja, pozabita, zakaj sta sploh skupaj v zvezi. Hitita skozi dnevne službene, gospodinjske in družinske obveznosti, da se včasih vprašam, ko opazujem pred seboj odtujena partnerja, ali sploh živita skupaj, kot mi zatrjujeta. Kajti na kavču v moji pisarni mi govorita z lastne pozicije zelo nasprotujoča si doživljanja njunega odnosa in kako se pogovarjata drug z drugim. Opažam, da se ne poznata. Da jima ni kaj dosti mar, kaj doživlja drugi. Veliko očitkov je na dnevnem redu. V nekaterih odnosih prevladujeta ignoranca in partnerska tišina. Spolnosti in želje po intimnem ljubljenju že dolgo ni več, o tem ne govorita in spita vsak na svojem koncu postelje kot mimobežna znanca. V nekaterih družinah gre eden od njiju spat na kavč ali k otroku, da ja ne bi bilo kakšne interakcije med njima. Tičita skupaj zgolj zato, ker ju vežejo otroci, krediti, skupna streha in bojazni, kako bi živela in se soočala s samoto, če bi šla vsak svojo pot.
No, vedeti moramo, da k meni prihajajo pari, ki jih boli praznina njihovega odnosa in ki želijo rešitve. Pridejo pari tudi v primeru, ko je eden od njiju prevaral drugega, a kljub temu želita ostati skupaj in najti voljo za oblikovanje novega zaupanja in pripadnosti, ki je s prevaro seveda porušena. Obiščejo me pari, ki kar dobro funkcionirajo, a se zavedajo, da bi lahko bila še bolj srečna in zadovoljna, ko bi ugotovila, kaj ju blokira pri tem, in zato je moja naloga takšnemu paru pokazati, kje so njuni sprožilci, da padata vedno znova v iste zanke, in kakšne so rešitve.
Motivirani pari se tako naučijo prisluhniti drug drugemu, oblikujeta sodelovanje in zavezništvo, s katerima premagujeta vsakodnevne izzive vzgoje, financ, osebne rasti in družinske dinamike. Mnogi »moji« pari postanejo ozaveščeni glede pomembnosti medsebojnega spoštovanja, komuniciranja, biti drug za drugega v istem čolnu in si pomagati, ne pa sabotirati drug drugega, kot se pogosto dogaja pri nefunkcionalnih in zelo odtujenih parih.
Odnosi so res unikatni. Vsak od nas je bil v nekem obdobju svojega življenja v dvojini, karkoli se je v tem odnosu odvijalo. Mnogi ste uspešni in srečni v zvezi in tega se res veselim. Moja knjiga je namenjena vsem vam, ki ste bolj ali manj zadovoljni, slišani, ljubljeni, spoštovani in upoštevani v partnerskem odnosu. V mnogih člankih navajam konkretne zgodbe, v katerih se boste našli tudi vi s svojim odnosom in boste lahko prebrali tudi rešitev.
To še ni vse! Ker imam rada otroke in delam z najstniki, bo v roku dobrega meseca dni na police knjigarn in knjižnic prišla še moja druga knjiga, z naslovom Iskreno o vzgoji in najstnikih. Vabljeni k branju. Bom vesela vaših komentarjev.
